Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-646/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-646/04 - 4

15. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. - SED, Ž., ki jo zastopa predsednik stranke B. B., na seji senata dne 15. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. - SED zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Uv 2/2004 z dne 13. 9. 2004 v zvezi z odločbo Volilne komisije 4. volilne enote z dne 10. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Volilna komisija 4. volilne enote (v nadaljevanju volilna komisija) je z izpodbijano odločbo zavrnila listo kandidatov ustavne pritožnice, ker ni bila določena v skladu z Zakonom o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95 - v nadaljevanju ZVDZ). Vrhovno sodišče je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo. Tako volilna komisija kot Vrhovno sodišče sta ugotovila, da predlagane liste ni določil organ, določen s Statutom pritožnice. Ugotovila sta, da iz Statuta pritožnice izhaja, da je za predlaganje kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor pristojen zbor članov stranke, listo kandidatov pa določi izvršilni odbor stranke.

2.Pritožnica meni, da so izpodbijane odločbe napačne.

B.Stališče volilne komisije, da liste kandidatov ni določil organ, določen s Statutom, oziroma da je s Statutom kot organ, ki določa listo, določen izvršilni odbor stranke, naj bi bilo napačno. Zatrjuje, da je izvršilni odbor skladno s prvim odstavkom 17. člena Statuta določil kot pristojne organe za določitev list kandidatov po posameznih volilnih enotah deželne odbore. Vrhovno sodišče naj bi z izpodbijano sodbo kršilo temeljne človekove pravice iz Deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in svoboščinah. Pritožnica zatrjuje tudi, da ji ni bil vročen izvirnik sodbe, temveč kopija brez podpisa. S tem naj bi bil kršen prvi odstavek 15. člena, 14. člen in 21. člen Ustave.

3.ZVDZ pooblašča politične stranke, da določijo kandidate po postopku, ki ga same določijo v svojih pravilih (prvi odstavek 43. člena). Postopek obsega tudi opredelitev organa stranke, ki o določitvi liste kandidatov odloča, kar izrecno izhaja iz četrte alineje drugega odstavka 19. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 in nasl. - v nadaljevanju ZPolS). Pri določanju kandidatov je treba spoštovati tudi zahteve ZVDZ. Ta zahteva, da mora biti lista kandidatov določena s tajnim glasovanjem. Če liste kandidatov ne podprejo s svojimi podpisi trije poslanci (drugi odstavek 43. člena), ima politična stranka možnost določiti liste na dva različna načina. Listo kandidatov za posamezno volilno enoto lahko določijo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti. Tako določeno listo mora podpreti s svojimi podpisi 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti (tretji odstavek 43. člena).

Lahko pa listo kandidatov določi organ stranke, določen v njenih pravilih. Takšno listo pa mora s svojimi podpisi podpreti 100 volivcev, ki imajo stalno bivališče v volilni enoti (četrti odstavek 43. člena).

4.Glede na odločbo volilne komisije in sodbo Vrhovnega sodišča naj bi liste kandidatov ne določil s Statutom določen organ. Volilna komisija ugotavlja, da je v Statutu določen kot organ za določitev liste kandidatov izvršilni odbor stranke in ne deželni odbori, ki jih Statut predvideva, vendar jim v zvezi s kandidacijskim postopkom ne daje nobene pristojnosti.

Vrhovno sodišče temu dodaja, da izhaja iz zakonske zahteve, po kateri mora stranka v svojih pravilih vnaprej določiti postopek in organ, ki bo določil listo kandidatov, da ta ne more biti določen s sklepom organa stranke. Pri tem se sklicuje tudi na četrto alinejo drugega odstavka 19. člena ZPolS.

5.Ni sporno, da je politična stranka dolžna v svojih pravilih določiti postopek za določanje kandidatov. ZPolS določa kot eno obveznih sestavin Statuta stranke tudi določbe o postopku in organu, ki določa listo kandidatov. ZVDZ pa zavezuje politično stranko, da določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da morata biti tako postopek kot tudi organ za določanje kandidatov določena s splošnim aktom stranke.

6.Iz določb Statuta pritožnice jasno izhaja, da je pristojni organ, ki določa kandidate za poslance Državnega zbora izvršilni odbor stranke, zbor članov stranke pa ima predlagalno funkcijo (12. in 15. člen). V Statutu ni določbe, ki bi kot pristojni organ določala tudi deželne odbore, niti določbe, ki bi pooblaščala izvršilni odbor, da lahko prenese to svojo pristojnost na kakšen drug organ stranke. Prvi odstavek 17. člena Statuta, na katerega se sklicuje pritožnica, pooblašča izvršilni odbor, da določi sestavo in pristojnost deželnih odborov. Gre za določbo, ki se nanaša na notranjo organiziranost stranke. Prav tako ni mogoče petega odstavka 17. člena Statuta razumeti, kot ga razlaga pritožnica. Pritožnica meni, da daje ta določba pooblastilo izvršilnemu odboru, da določi tudi organ pristojen za določanje kandidatov, vendar ta določba samo zavezuje pristojni organ stranke, da določi kandidate s tajnim glasovanjem (kar zahteva že ZVDZ). Pristojni organ pa je določen v 15. členu in četrtem odstavku 17. člena (za lokalne volitve) Statuta. Drugačna razlaga statutarnih določb bi bila v neskladju z zakonskimi določbami (glej 3. točko obrazložitve). Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje tudi, da je kandidate določil zbor članov stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v 4. volilni enoti. Vendar tega v pritožbi zoper odločbo volilne komisije ni zatrjevala. Zato v tem delu ustavne pritožbe po vsebini ni izčrpala pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS).

7.Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da so očitki pritožnice o kršenju njenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kolikor bi lahko predstavljali kršitev volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave, očitno neutemeljeni.

8.Očitno neutemeljeni so tudi očitki o kršenju prvega odstavka 15. člena, drugega odstavka 14. člena in 21. člena Ustave. Sodišče strankam ne vroča izvirnika sodbe, temveč overjen prepis (drugi odstavek 115. člena Sodnega reda, Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia