Jedro

V sporih zaradi izpodbijanja priznanja očetovstva, ki so zrcalna podoba sporov za ugotovitev danega priznanja, gre za premoženjskopravne spore.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Ob četrtem sojenju (in ne tretjem, kot je pomotno navedeno v obrazložitvi prvostopenjske sodbe) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zdaj že pokojni A.P. leta 1959 po takrat veljavnem postopku pripoznal pred skrbstvenim organom Občine L. pod opr. št. Rs 39/59 očetovstvo tožnice in da se zato šteje za tožničinega očeta; ugotovilo, da pripada tožnici dedna pravica po zapustniku A. P.; odločilo, da se vpiše njegovo očetovstvo v rojstno matično knjigo ter da mora toženka plačati tožnici pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in sodbo potrdilo.

Proti tej sodbi je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, naj jo vrhovno sodišče tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali pa razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo najprej preizkusiti, ali je revizija dovoljena. Pri tem je ugotovilo, da gre v tej zadevi za premoženjskopravni spor in ne za spor iz osebnih ali družinskih razmerij (prvi člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Sedemindvajseto poglavje ZPP ureja poleg zakonskih sporov tudi spore iz razmerij med starši in otroki, ki jih opredeljuje kot spore o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spore o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok (drugi odstavek 406. člena). Procesni zakon torej ne obravnava sporov o ugotovitvi, da je bilo dano priznanje očetovstva, kot spore iz razmerij med starši in otroki.

Tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami - Uradni list RS, št. 16/2004 - ZZZDR) v podpoglavju tretjega dela Ugotavljanje očetovstva in materinstva (86. do 95. člen) in v podpoglavju Izpodbijanje očetovstva in materinstva (96. do 101. člen) ne zajema tožba, o kakršnih je tu beseda. Samo priznanje očetovstva je sicer ena izmed oblik ugotavljanja očetovstva (82. člen ZZZDR), vendar pa ugotavljanja, da je bilo dano takšno priznanje, ali izpodbijanja danega priznanja ni mogoče uvrstiti v poglavji o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva, ker ju, kot rečeno, ne urejata.

Nadalje, tudi nastanek te pravde priča o premoženjski naravi spora. Razvil se je namreč iz zapuščinskega postopka, v katerem je bila tožnica napotena na pravdo, ker ji je toženka kot zakonita dedinja oporekala dedno pravico, ker da ni zapustnikova hči. Da je dedna pravica premoženjska pravica, ni sporno (2. člen Zakona o dedovanju). Vprašanju obstoja tožničine dedne pravice pa je namenjen zahtevek o ugotovitvi danega priznanja očetovstva.

Končno si je tudi novejša sodna praksa edina, da gre v sporih zaradi izpodbijanja priznanja očetovstva, ki so zrcalna podoba sporov za ugotovitev danega priznanja, za premoženjskopravne spore (odločbe II Ips 218/94, 759/94 in 138/97 v bazi judikatov vrhovnega sodišča).

Tožeča stranka je na zadnjem naroku za glavno obravnavo dopolnila svoj tožbeni zahtevek v novem odstavku z ugotovitvijo "in je zato P.A. smatrati za očeta tožnice S.L. rojene L." in z novim drugim odstavkom: "Matični urad Upravne enote C. naj v rojstni list vpiše pripoznanje očetovstva A.P., rojenega 1.1.1934 podanega pred CSD L. v spisu RS 39/59". Ta zahtevka pa bi po svoji vsebini lahko pomenila ugotavljanje očetovstva. Vendar nepotrebni dodatek, da se šteje zapustnik za tožničinega očeta, ne more spremeniti pravne narave tega spora, ki je bila ves čas postopka do zadnjega naroka za glavno obravnavo premoženjska, v statusno. Zahtevek za vpis v matično knjigo pa sploh ne spada v sodno pristojnost (1. člen ZPP in prvi odstavek 18. člena ZPP). Torej tudi s tega vidika ni mogoče obravnavanega spora šteti kot statusnega in tako ne kot nepremoženjskega, se pravi takšnega, v kakršnem je revizija vselej dovoljena. Skratka, v tej pravdi se ni ugotavljalo očetovstvo, temveč le, ali je bilo dano priznanje očetovstva.

V sporih premoženjske narave je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je primer v tej zadevi, je odločilna tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Le-to pa je tožnica navedla leta 1987 v višini 100.000 dinarjev, kar pomeni danes po denominaciji leta 1989 in po spremembi denarne enote v naši republiki leta 1991 le 10 SIT. Prvostopenjsko sodišče je sicer v uvodu svoje sodbe navedlo vrednost spornega predmeta 2.000.001 SIT, ki jo je določilo s…mo zaradi "svoje stvarne pristojnosti". Vendar te vrednosti ni mogoče upoštevati, ker se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta med samim postopkom ob nespremenjenem zahtevku ne more spremeniti (že citirani drugi odstavek 44. člena ZPP).

Ker torej vrednost spornega predmeta ne presega meje za dovoljenost revizije, pomeni, da jo je toženka vložila zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, in da je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato jo je bilo treba zavreči (377. člen ZPP).