Jedro

Opomin pred tožbo je bil v tej konkretni zadevi potreben strošek, saj to določajo pogoji uporabe tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v II točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 232,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 91,75 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki plača znesek 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe), ter ji povrne tudi pravdne stroške v znesku 186,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper II. točko izreka sodbe se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo vse priglašene stroške postopka, kakor tudi vse stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje, do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica.

5. Tožeča stranka je v tej zadevi kot upravnik parkirnih površin na podlagi pogojev uporabe vložila tožbo na plačilo kazni zaradi zlorabe parkirne kartice na parkirišču ..., sodišče prve stopnje pa je izdalo sodbo na podlagi pripoznave. V II. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče odločilo o stroških postopka in na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT) tožeči stranki priznalo stroške za sestavo tožbe, stroške za poizvedbo o lastništvu vozila, DDV na odvetniško storitev in sodno takso, ni pa ji priznalo priglašenega stroška za opomin pred tožbo, ker je ta že vključen v nagrado za postopek.

6. Tožeča stranka se je v zvezi s potrebnostjo stroška odvetniškega opomina sklicevala na 299. člen Obligacijskega zakonika o zamudi dolžnika, ki mu ni bil določen rok za izpolnitev, in na 157. člen ZPP o obveznosti povračila stroškov, kadar tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek. Opozarja pa tudi, da je moral biti opomin pred tožbo poslan s strani odvetnika, saj tožeča stranka sama pridobljenega osebnega podatka ni smela uporabiti, sicer bi šlo za zlorabo 10. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv)(1).

7. V zvezi s stališčem tožeče stranke, da je bil odvetniški opomin potrebno opravilo zato, ker pred tem dolžniku rok za izpolnitev ni bil določen in torej dolžnik ni bil v zamudi, ter s presojo, ali je toženec dal povod za tožbo, višje sodišče ugotavlja, da okoliščine konkretnega primera stališče tožeče stranke utemeljujejo. Tožeča stranka mora namreč najprej uporabnika parkirišča opozoriti, da je bila zloraba kartice zaznana, potem pa takemu uporabniku tudi dati možnost, da obveznost zaradi zlorabe parkirne kartice poravna prostovoljno, brez sodne intervencije. To določajo pogoji uporabe tožeče stranke (priloga A4), čeprav opomin pred tožbo v tej zadevi ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.

8. Višje sodišče pa pritrjuje tudi stališču tožeče stranke, da mora opomin toženi stranki poslati odvetnik, ker bi sicer šlo tudi za zlorabo določbe ZOdv o pridobivanju podatkov v posamični zadevi. Določba je namreč strogo omejena na pridobivanje osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.

9. OT, ki jo je treba v tej zadevi uporabiti, predvideva sestavo opomina pred tožbo kot posebne odvetniške storitve, zato stališče sodišča prve stopnje, da je ta že vključen v nagrado za postopek, ni pravilno. 4. točka tarifne številke 38 OT tako za obrazložen opomin pred tožbo (v kolikor ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, kot je to tudi v tej zadevi) določa 100 točk, kar pomnoženo z vrednostjo točke 0,459 EUR (13. člen OT) znaša 45,90 EUR.

10. S pravilno uporabo določb OT je višje sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP odločitev sodišča v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka.

11. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka je priglasila strošek pritožbe, za kar ji gre po 1. točki tar. št. 21 OT in v mejah zahtevka, ki ga je postavila, 57,50 EUR, z 22% DDV pa 70,15 EUR, s prišteto sodno takso v znesku 21,60 EUR pa skupaj 91,75 EUR.

Op. št. (1): Ta v prvem odstavku določa: Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.