Jedro

Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse. Kot priznava sam tožnik, mu osebni zdravnik vožnje ni prepovedal niti se niso nobena navodila nanašala na gradbene stroje, kar ne pomeni, da je bila vožnja rovokopača dovoljena. Vožnja rovokopača je bila prepovedana in je tožnik že z vožnjo (premikom rovokopača) kršil navodila zdravnika.

Sodišče prve stopnje je sicer dejstvo, da je tožnik, ne le premaknil rovokopač, ampak z njim ravnal zemljišče, ugotovilo pravilno, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ki uzakonja prosto presojo dokazov. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ni storilo. Dokazna ocena je tako formalno pravilna kot vsebinsko prepričljiva.

Toženka je ravnanje zemljišča z rovokopačem dokazovala predvsem s predložitvijo poročila o opravljeni detektivski storitvi s fotografijami in izpovedjo detektiva C. C., ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za prepričljivo in ji sledilo. Tega ne omaja pritožbeno zatrjevanje, da je detektiv pogodbeno povezan s toženko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2024, sklepa o prepovedi opravljanja dela ter odločitve o zahtevi za varstvo pravic z dne 18. 1. 2024; ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 19. 1. 2024 in razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu še traja; reintegracijo ter reparacijo; podredno sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem 19. 1. 2024 in denarno povračilo v višini 31.624,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi povzema očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vztraja, da je rovokopač le premaknil. Poudarja, da se presoja utemeljenost očitka, kot ga navede delodajalec v odpovedi. Toženka mu je očitala, da je z rovokopačem ravnal zemljišče, česar s fotografijami in izpovedjo detektiva ni dokazala. Če bi tožnik ravnal zemljišče, bi bil rovokopač obrnjen nazaj. Iz fotografij je razvidno, da je bil obrnjen naprej. Ni razviden stik rovokopača s tlemi. Če bi detektiv videl, da je tožnik ravnal zemljišče, bi naredil videoposnetek. Detektiv je izpovedal, da ni videl tožnika ravnati zemljišča. Premika žlice rovokopača detektiv ni mogel videti. Detektiv je o ravnanju zemljišča le sklepal. Sklepanje ne zadošča za podajo odpovedi. Detektiv je zainteresiran za izid pravde, saj je v pogodbenem odnosu s toženko. Iz fotografij ni razvidno, da bi tožnik nosil delovne rokavice. To bi bilo relevantno le v primeru, če bi mu toženka očitala opravljanje dela. Tožnik pred sodiščem prve stopnje ni spreminjal navedb oziroma izpovedi. Še preden je videl fotografije, je pojasnil, da je rovokopač le premaknil. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da se rovokopač dve minuti segreva. Storilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem dejstev. Toženka očitka v odpovedi ni dokazala. V delovnih sporih je uzakonjeno preiskovalno načelo. Osebni zdravnik je izpovedal le o prepovedi dela z rovokopačem, ne pa vožnje rovokopača. Vožnje avtomobila tožniku ni prepovedal, kot je jasno izpovedal. Izpovedal je, da o vožnji s tožnikom nista govorila. Podrobnosti se ni spomnil. V tem delu je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik ni bil seznanjen z navodili zdravnika. Gre za drugačna dejstva kot v zadevi VIII Ips 217/2015. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da se tožnik hvali z delom med bolniškim staležem, so govorice, ki jih sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Ni jih mogoče preizkusiti, podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je prepričljivo izpovedal o vestnem opravljanju dela. Na delu ni imel nobenih težav. Odpoved je bila podana kot povračilni ukrep, saj je kot predstavnik delavcev opozarjal na nepravilnosti. Kriminalisti so bili konec leta 2023 pri toženki, s čimer je bil direktor nedvomno seznanjen. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi A. A., občinskega svetnika, ki je o odpovedi govoril z županom občine B. Župan je slišal pogovor o uporabi vseh sredstev zoper tožnika. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih po vsebini uveljavlja tožnik v pritožbi. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev, ki jo je ustrezno obrazložilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi, ki niso sami s seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi in glede na bistvene pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. Tožnik del očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2024 priznava. Toženka mu je očitala, kot sam delno povzema v pritožbi, da je kršil navodila zdravnika s tem, ko je 19. 12. 2023 ob 13.00 uri v nasprotju z navodili osebnega zdravnika sedel na delovnem stroju (rovokopaču) in z rovokopačem ravnal zemljišče. Ravnanje zemljišča je tožnik že pred sodiščem prve stopnje zanikal in pri tem vztraja v pritožbi; v zvezi z očitkom je navedel, da je rovokopač (le) premaknil. 7. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali očitek o ravnanju zemljišča z rovokopačem drži, čeprav bi že sama vožnja (premik) rovokopača predstavljala kršitev navodil zdravnika. V zvezi s tem tožnik v pritožbi neutemeljeno poudarja, da se utemeljenost očitka presoja glede na vsebino odpovedi, saj je temu sodišče prve stopnje sledilo; ni ugotavljajo druge ali drugačne kršitve, kot jo je tožniku očitala toženka.

8. Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1),1 da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse.2 Kot priznava sam tožnik, mu osebni zdravnik vožnje ni prepovedal niti se niso nobena navodila nanašala na gradbene stroje, kar ne pomeni, da je bila vožnja rovokopača dovoljena. Vožnja rovokopača je bila prepovedana in je tožnik že z vožnjo (premikom rovokopača) kršil navodila zdravnika.

9. Sodišče prve stopnje je sicer dejstvo, da je tožnik, ne le premaknil rovokopač, ampak z njim ravnal zemljišče, ugotovilo pravilno, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ki uzakonja prosto presojo dokazov. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ni storilo. Dokazna ocena je tako formalno pravilna kot vsebinsko prepričljiva.

10. Toženka je ravnanje zemljišča z rovokopačem dokazovala predvsem s predložitvijo poročila o opravljeni detektivski storitvi s fotografijami in izpovedjo detektiva C. C., ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za prepričljivo in ji sledilo. Tega ne omaja pritožbeno zatrjevanje, da je detektiv pogodbeno povezan s toženko. Izpoved detektiva je v izpodbijani sodbi povzelo; opisalo je fotografije, ki prikazujejo tožnika, ki sedi na rovokopaču in nosi močnejše delovne rokavice. Upoštevaje, da je detektiv izpovedal o premikanju rovokopača naprej in nazaj v trajanju približno tri minute, vključno s premikanjem sprednje žlice vozila (tožnik je z delom prekinil, ker je videl detektiva), je pravilno ugotovilo, da je tožnik opravljal delo, torej ravnal zemljišče, ne glede na v pritožbi izpostavljena dejstva, da rovokopač ni bil obrnjen nazaj in da stik s tlemi iz fotografij ni razviden.

11. Tožnikove drugačne navedbe, da je rovokopač (le) premaknil (kar ne bi trajalo približno tri minute, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, in za kar ne bi rabil močnejših delovnih rokavic; navedbe o segrevanju rovokopača so nasprotne ugotovitvi, da se je ta premikal, navedbe o premiku pa nasprotne ugotovitvi, da se je premikala prednja žlica vozila), ker so bili tam delavci in ker so pripeljali pesek, so ostale dokazno nepodprte.

12. Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je štelo, da je spreminjal svoje navedbe, oziroma da se je ves čas pred očitki toženke branil na enak način. Navedeno ne drži. V zagovoru je navedel, da je rovokopač premaknil, da bi omogočil izvedbo del drugim izvajalcem (in da se do očitkov o ravnanju zemljišča ne opredeljuje, ker ni priloženih fotografij). V tožbi je v zvezi s tem dodal, da je rovokopač premaknil zaradi dobave peska, ki so ga pripeljali tisti dan; navedel je, da ne ve, kateri izvajalci so bili prisotni. V nasprotju s tem je v prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 3. 2024, potem ko je bilo predloženo poročilo s fotografijami, jasno navedel, da so delo izvajali keramičarji. Podobno velja za opravljanje dela z rovokopačem; tožnik je v prvi pripravljalni vlogi navedel, da se s sprednjo žlico kvečjemu prevaža material, v drugi z dne 15. 4. 2024 pa, da bi bila ta primerna za ravnanje, samo če bi šlo za zelo neraven teren.

13. Na podlagi pravilne presoje, da je toženka očitek v odpovedi dokazala, so nebistvene tožnikove pritožbene navedbe glede tega, katere dokaze bi (še) predložila.3 Prav tako nebistvene so navedbe, da sta detektiv in toženka o ravnanju zemljišča le sklepala; bistveno je, da je očitek kršitve, kot jo je navedla v odpovedi, toženka pred sodiščem dokazala oziroma jo je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo. Ker ni šlo za situacijo, v kateri sodišče po izvedbi vseh predlaganih dokazov ne bi moglo ugotoviti za odločitev bistvenih dejstev, se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na možnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti (preiskovalno načelo), določeno v prvem odstavku 34. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

14. Kot že navedeno, je načeloma v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost razen tiste, ki je izrecno dovoljena. Tožnik v pritožbi v večji meri povzema izpoved osebnega zdravnika, ki ji je sodišče prve stopnje sledilo, in poudarja, da (kot izhaja iz izpovedi) posebej o vožnji avtomobila ali rovokopača nista govorila. Navedeno pomeni, da ker tožniku niti vožnja rovokopača ni bila izrecno dovoljena, še manj pa delo z njim,4 je z dokazanim (ugotovljenim) ravnanjem kršil navodila zdravnika. Enako bi veljalo, če tožnik ne bi imel nobenih navodil glede rovokopača. Kakšna so bila navodila zdravnika glede vožnje avtomobila, je nebistveno, saj mu te toženka v odpovedi ni očitala.

15. Tožnik v zvezi z izpovedjo osebnega zdravnika uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer iz njegovih pritožbenih navedb ne izhaja, v čem bi sodišče prve stopnje vsebino izpovedi povzelo nepravilno. Neutemeljeno se zavzema za drugačno dokazno oceno, saj je sodišče prve stopnje izpovedi, kot že obrazloženo, sledilo.

16. V zvezi s presojo, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, kar je kot nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v prvem odstavku 109. člena ZPP, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na iz izpovedi direktorja toženke ugotovljeno izgubo zaupanja zaradi v odpovedi očitanega in ugotovljenega ravnanja tožnika. V izpodbijani sodbi je izpoved povzelo; direktor toženke je izpostavil poklic gasilca in majhen kolektiv, za katera je zaupanje ključno. Povzelo jo je tudi v delu, da se je tožnik hvalil o opravljanju dela v času bolniškega staleža, kot je povzelo tožnikovo izpoved, da je šlo le za šalo. Ne glede na navedeno o izgubi zaupanja ni razlogovalo s tem v zvezi, ampak zaradi ugotovljene kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kar je pravilno.

17. Nad ugotovljeno izgubo zaupanja zaradi kršitev navodil zdravnika ne pretehtajo dejstva, ki jih izpostavlja tožnik v pritožbi, da je vestno opravljal delo in da na delu ni imel nobenih težav.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikove navedbe o drugem neutemeljenem odpovednem razlogu (90. člen ZDR-1) tako iz razloga, ker je toženka dokazala razlog, iz katerega je odpoved podala (kršitev navodil zdravnika), pa tudi ker tožnik svojih navedb o tem, da bi direktor odpoved podal zaradi kazenske ovadbe, ni dokazal. V zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da je bil o anonimni prijavi na policijo direktor obveščen šele 7. 2. 2024, kar je po nadzoru bolniškega staleža in podani odpovedi.

19. V tožbi je tožnik kot razlog za odpoved opredelil dejstvo, da je opozarjal na nepravilnosti pri toženki in da je bil direktor toženke prepričan, da je on podal kazensko ovadbo, kar ne drži. V zvezi s temi navedbami je v prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 3. 2024 predlagal zaslišanje A. A. Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo na prvem naroku za glavno obravnavo dne 9. 4. 2024; kot je razvidno iz zapisnika z naroka, je priča izpovedal o pogovoru med direktorjem toženke in občinskim svetnikom občine B., ki bi ga slišal župan in mu povedal zanj. Da bi kdaj o tožniku govoril z občinskim svetnikom, je ob zaslišanju direktor toženke zanikal, kot prav tako izhaja iz zapisnika; zanikal je, da bi bil seznanjen z obiskom kriminalistov pri toženki proti koncu leta 2023.5 Takšni izpovedi je ob odsotnosti drugih dokazov sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo.

20. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1; v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

1 Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbe o zaposlitvi, če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Toženka je tožnikovo ravnanje subsumirala tudi pod kršitev, določeno v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZPP (vsaj iz hude malomarnosti storjena hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja). 2 V sodbi VIII Ips 217/2015 z dne 23. 2. 2016 je Vrhovno sodišče RS utemeljilo še, kot je povzelo sodišče prve stopnje, da se delavec ne more sklicevati na odsotnost izrecnih prepovedi, če za morebitne aktivnosti zdravniku ni povedal. Podobno v sodbi VIII Ips 8/2020 z dne 30. 6. 2020. 3 Zasebni detektiv po pooblastilu na podlagi 3. alineje prvega odstavka 27. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) in 30. členu ZDD-1 pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja, na podlagi 4. alineje prvega odstavka 27. člena ZDD-1 in 31. člena ZDD-1 pa lahko uporablja naprave za slikovno snemanje, če je to nujno zaradi zavarovanja dokazov. 4 Iz zdravstvene kartoteke je sodišče prve stopnje povzelo, da so bili tožniku dovoljeni odhodi iz kraja bivanja do B., plavanje, sprehodi in prosto gibanje po domačem kraju. 5 Tožnik niti v pritožbi ne navede točnega datuma, kdaj bi bili kriminalisti prisotni pri toženki.