Jedro

Stališča toženca v zvezi z dodatnimi stroški sodišče ne more preizkusiti, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na katere storitve v dodatnih stroškovnikih (in na podlagi katere vloge), se stališče, ki mu tožnik ugovarja, nanaša.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 311/2007 z dne 20. 5. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženec) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za priznanje dodatne nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči po napotnici Bpp 311/2007 z dne 23. 2. 2010 na podlagi stroškovnega predloga z dne 14. 5. 2012, dopolnjenega dne 6. 6. 2012, 30. 6. 2012, 5. 11. 2012, 22. 5. 2013 in 3. 5. 2016. V obrazložitvi navaja, da je tožniku - odvetniku s sklepom Bpp 311/2007 z dne 9. 2. 2010 in 8. 4. 2011 že priznal nagrado. Odvetnik pa je dne 14. 5. 2012 z vlogo, ki jo je nato večkrat dopolnil, priglasil dodatno nagrado za opravljeno delo po naknadno izdani napotnici z dne 23. 2. 2010. Organ ugotavlja, da odvetnik stroškovnemu predlogu ni predložil izvirne oziroma originalne napotnice z dne 23. 2. 2010, temveč le fotokopijo, saj je bila originalna napotnica očitno izčrpana že z izdajo sklepa z dne 8. 4. 2011. Poleg tega navaja še, da odvetnik ob vrnitvi s strani upravičenke podpisane napotnice dne 29. 3. 2011 sodišču ni sporočil, da storitev BPP še ni zaključena, ter zato prosi za izdajo dodatne napotnice. Ne glede na navedeno pa pojasnjuje, da odvetniku dodatne nagrade po stroškovnem predlogu ni mogoče priznati, ker gre za opravila, ki so bila izvršena pred izdajo predhodnega sklepa z dne 8. 4. 2011, ali pa za administrativna opravila, ki so že bila priznana z obema predhodnima sklepoma po 13. členu stare odvetniške tarife (OT).

2. Tožnik v tožbi navaja, da je toženec izdal dve napotnici, eno z dne 12. 3. 2007, ta na prvi strani nima žiga, niti podpisa toženca, in drugo z dne 23. 2. 2010, ta ima na prvi strani zgolj plavi žig. Tožnik je pošiljal obračune od I - III po napotnici z dne 12. 3. 2007. Jasno je, da to pomeni delni obračun storitve. Toženec pa je na osnovi tega izdajal sklepe glede stroškov. Po sklepu toženca z dne 8. 4. 2001 je tožnik vrnil originalno in popolno napotnico z dne 12. 3. 2007. Torej ni točno, da je bila originalna napotnica z dne 23. 2. 2010 že izčrpana z izdajo tega sklepa. Tudi pri prijavi stroškov je na napotnici navedeno delno III. Na osnovi napotnice z dne 23. 2. 2010 je tožnik poslal stroškovnik na omenjeni način, 12. 5. 2012 še en stroškovnik in tudi tega označil z IV. Na ta način je označil, da storitev še ni končana. Le-to je dopolnil z dopisom z dne 17. 5. 2012, 5. 6. 2012, 29. 6. 2012, 12. 6. 2012, 18. 5. 2013, 19. 6. 2013 in 3. 5. 2016. Dopolnitve stroškovnega predloga pa so bile 17. 5. 2012, 6. 6. 2012 in 30. 6. 2012. Ostale so bile urgence na odločanje. Navedba, da gre za storitve, ki so bile izvršene pred izdajo sklepa z dne 8. 4. 2011, ni pravilna, kar očitno izhaja iz predloženih stroškovnikov. Jasno je iz listin in dodatne napotnice, da storitev še ni bila zaključena z vrnitvijo napotnice z dne 29. 3. 2011, saj, kot omenjeno, je bila izdana dodatna napotnica. Toženec bi moral, kolikor mu ni bilo kaj jasno, ravnati z vlogami kot nepopolnimi oziroma nejasnimi. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponoven postopek ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožniku kot izvajalcu BPP pripada dodatna nagrada in izdatki za izvajanje BPP, ki je bila dodeljena upravičenki A.A. na podlagi odločbe z dne 12. 3. 2007 kot redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani P 249/2006, zaradi priposestvovanja lastninske pravice ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, poleg že priznane nagrade s sklepoma z dne 9. 2. 2010 v višini 106,74 EUR in s sklepom z dne 8. 4. 2011 v višini 1.411,67 EUR.

6. Toženec v izpodbijanem sklepu utemeljuje zavrnitev s stališčem, da tožnik v dodatnih zahtevah ni predložil izvirne oziroma originalne napotnice z dne 23. 2. 2010, saj je bila originalna napotnica očitno izčrpana že z izdajo predhodnega sklepa z dne 8. 4. 2011. V zvezi z navedenim stališčem je ugotoviti, da je toženec izdal dve napotnici, eno z dne 12. 3. 2007 in drugo dne 23. 2. 2010, ter da v času izdaje obeh, po določbi takrat veljavnega 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ni bilo zahtevano, da bi moral izvajalec vrniti službi za BPP napotnico v izvirniku (kot določa sedanji tretji odstavek 40. člena ZBPP). Na dejstvu, da tožnik ni predložil izvirne napotnice, zato toženec zavrnitve ne more utemeljevati.

7. Nadaljnji razlog za zavrnitev je, da dodatne nagrade ni mogoče priznati, ker gre za opravila, ki so bila izvršena pred izdajo sklepa z dne 8. 4. 2011, ali pa za administrativna opravila, ki so bila priznana že z predhodnima sklepoma po 13. členu stare OT. V zvezi z navedenim razlogom je med strankama uvodoma sporno, na podlagi katerih vlog je tožnik zahteval izplačilo dodatne nagrade. Iz izreka sklepa izhaja, da gre za vloge z dne 14. 5. 2012, 6. 6. 2012, 30. 6. 2012, 5. 11. 2012, 22. 5. 2013 in 3. 5. 2016, tožnik pa navaja datume vlog, ki so pomenili stroškovni predlog: vloge z dne 17. 5. 2012, 6. 6. 2012 in 30. 6. 2012. 8. Nadalje tožnik ugovarja, da navedba, da gre za storitve, ki so bile izvršene pred izdajo sklepa z dne 8. 4. 2011 ni pravilna, kar je očitno iz predloženih stroškovnikov. Stališča toženca v zvezi z dodatnimi stroški sodišče ne more preizkusiti, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na katere storitve v dodatnih stroškovnikih (in na podlagi katere vloge), se stališče, ki mu tožnik ugovarja, nanaša. Tožnik namreč trdi, da gre za kasnejše storitve, do katerih je upravičen na podlagi napotnice z dne 23. 2. 2010, tako pa izhaja tudi iz nekaterih priglašenih stroškov.

9. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženec razjasni s tožnikom, katere od njegovih vlog so dopolnitve stroškovnega predloga, in nato ponovno odloči, s tem da v obrazložitvi v zvezi s posameznim zahtevanim stroškom obrazloži podlago zavrnitve. Pri tem naj uvodoma izhaja iz trenutka, kdaj je bila končana storitev na podlagi odločbe, s katero je bila upravičenki A.A. dodeljena BPP in je nastala obveznost izvajalca BPP, da v takrat določenem materialnem roku (8 dni - peti odstavek 40. člena ZBPP) vrne napotnico. Posledično izvajalec do plačila storitev, ki jih je opravil kasneje, ni več upravičen. Sodišče zgolj še dodaja, da gre pri uveljavljanju nekaterih stroškov po dodatnih stroškovnikih za storitve, opravljene po izdaji sklepa z dne 8. 4. 2011 (npr. zahtevana kilometrina), zato za njih razlog, naveden v izpodbijanem sklepu, da gre za storitve opravljene pred izdajo sklepa z dne 8. 4. 2011, ne more biti podlaga za zavrnitev, ne gre pa tudi za stroške na podlagi OT.

10. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP - odločbe se ne da preizkusiti), ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

11. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačana sodna taksa bo vrnjena po uradni dolžnosti.