Jedro

Do umika tožbe glede plačila potnih stroškov oziroma stroškov goriva ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženca, zaradi česar mu je tožnik dolžan povrniti stroške postopka glede tega dela umaknjene tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP). Pritožbeno pojasnjevanje, da je tožbo za plačilo potnih stroškov tožnik umaknil zato, ker bi sicer postopek pred sodiščem trajal nekaj časa, ne predstavlja podlage za drugačno odmero stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka sklepa). Tožencu je naložilo, da za tožnika povrne 114,19 EUR stroškov postopka na transakcijski račun sodišča prve stopnje (prvi odstavek II. točke izreka sklepa). Tožniku je naložilo, da tožencu povrne 164,26 EUR stroškov postopka (drugi odstavek II. točke izreka sklepa). Odločilo je, da je taksni zavezanec za plačilo sodne takse toženec (III. točka izreka sklepa).

2. Tožnik se pritožuje zoper sklep. Navaja, da je neutemeljen v delu o povrnitvi stroškov tožencu. Prav je, da toženec plača vse stroške. Tožnik se je po premisleku odločil umakniti tožbo v delu, ki se nanaša na stroške prevoza, ker ga je bil toženec pripravljen vrniti na delo. Dolg glede stroškov prevoza še obstaja, a pravde ne bi bilo smiselno nadaljevati zaradi izgube časa.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Iz prvostopenjskih razlogov izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 12. 9. 2022 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, ki je zajemala tožbeni zahtevek glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in pripoznani del reparacije. Glede preostalega dela tožbenega zahtevka, kateremu je toženec nasprotoval (prerekani del reparacije v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja in plačilo potnih stroškov oziroma stroškov goriva v višini 108,48 EUR), je tožnik tožbo umaknil, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopek v tem delu s soglasjem toženca ustavilo.

7. Iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnik izpodbija drugi odstavek II. točke izreka sklepa. Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev pravilna. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, do umika tožbe glede plačila potnih stroškov oziroma stroškov goriva ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženca, zaradi česar mu je tožnik dolžan povrniti stroške postopka glede tega dela umaknjene tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP). Pritožbeno pojasnjevanje, da je tožbo za plačilo potnih stroškov tožnik umaknil zato, ker bi sicer postopek pred sodiščem trajal nekaj časa, ne predstavlja podlage za drugačno odmero stroškov postopka.

8. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženec krije sam stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno pripomogel k pravilni rešitvi v obravnavani zadevi in zato ni bil za pravdo potreben strošek (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP).