Jedro

Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se upniku ne priznajo nadaljnji izvršilni stroški, priglašeni v vlogi z dne 28. 1. 2021. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti in priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba je bila vročena dolžnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih s pritožbo očita upnik. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni, jasni in prepričljivi, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, kar smiselno zatrjuje upnik, neutemeljeni. Prav tako tudi ni podana pavšalno zatrjevana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, saj o odločilnih dejstvih ni nobenega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, ki so bile vzete kot podlaga za dokazno oceno sodišča. Nekonkretiziran je tudi očitek v zvezi s kršitvijo pravice do izjave iz 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (smiselno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Upnik ne pojasni v čem naj bi bile podane kršitve postopka, zato z golim sklicevanjem na pravico do izjave in kontradiktornega postopka ne more biti uspešen.

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o stroških upnika, ki se v celoti nanašajo na prevzem prostovoljnih plačil s strani izvršitelja. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v predmetni izvršilni zadevi opravljen uspešen rubež premičnin in da je bila izvršba odložena do 28. 2. 2021. Prav tako pritožba zgolj pavšalno izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika, saj ne pove, katera so tista izvršilna dejanja, ki naj bi jih izvršitelj opravil. Posledično – glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje – sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključki izpodbijanega sklepa, da navedeni stroških za izvršitelja niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje (38. člen Pravilnika), kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zato očitana kršitev petega odstavka 38. člena ZIZ ni podana kot to zmotno zatrjuje pritožba. Ker se merilo upravičenosti do povračila stroškov iz petega odstavka 38. člena ZIZ nanaša tudi na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški, v konkretnem primeru priglašeni stroški tudi s tega vidika niso potrebni za izvršbo, saj se lahko plačila izvedejo neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. Neutemeljeno je tudi pritožbeno razlogovanje, da takšna odločitev sili upnika k pasivnosti in dolžnikom daje ″potuho″, saj velja ravno obratno, zahteva se upnika aktivna vloga.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo upnikovo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je v nadaljevanju tudi pravilno presodilo, da mora sam trpeti stroške vloge, s katero je (te) nadaljnje izvršilne stroške priglasil. Tako sodišče prve stopnje ni prekršilo nobene z ustavo zajamčene pravice upnika, zlasti tudi ne pravice do učinkovitega sodnega varstva na kar se (ponovno v celoti) nekonkretizirano sklicuje pritožba.

9. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na obrazloženo, pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje je po tem, ko tudi uradno upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).