Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljici naložilo, da nasprotni udeleženki za razlaščeno zemljišče, parc. št. X, ki je bilo v lasti nasprotne udeleženke do celote, plača odškodnino v višini 3.519,30 EUR.
Pritožbo zoper sklep vlaga predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je pri določitvi odškodnine poleg strokovnih standardov potrebno upoštevati tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Po podatkih potrdila o statusu zemljišča je bilo to kmetijsko zemljišče, pa tudi v zemljiški knjigi je bilo opredeljeno kot travnik, kar je ob ogledu in cenitvi ugotovila tudi izvedenka. Glede na navedeno pritožnica meni, da je treba obravnavano parcelo vrednotiti kot travnik in ne kot njivo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožba je bilo vročena nasprotni udeleženki, ki odgovora nanjo ni podala.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1) v tretjem odstavku 105. člena določa, da vrednost (razlaščene) nepremičnine ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin s certifikatom agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij, pri čemer uporabljajo strokovne standarde za področje ocenjevanja nepremičnin. Poleg strokovnih standardov upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Glede površine nepremičnine se upoštevajo podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če ta obstaja in se nanaša na nepremičnino, ki se razlašča. Predlagateljica ima tako prav, da je potrebno pri določitvi odškodnine upoštevati tako namembnost zemljišča kot tudi dejansko stanje na dan uvedbe razlastitvenega postopka, vendar je sodišče prve stopnje prav to tudi storilo. Izvedenec J. R. je zaslišan na naroku izpovedal, da je za razliko od cenilke C. U., ki je delala cenitev za potrebe upravnega postopka in zato kot podlago vzela katastrsko stanje (za kar ni podlage v ZureP), upošteval tudi Enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki mu je omogočilo upoštevati dodatne pedološke kriterije. Izvedenec je zemljišče vrednotil na dan uvedbe razlastitvenega postopka, ki je tedaj predstavljalo zatravljeno njivo in jo kot tako tudi ocenil, s čimer je zadostil vsem zakonskim zahtevam.
Glede na zgoraj navedeno določbo ZUreP-1 je za določitev odškodnine neodločilno zemljiško knjižno stanje in potrdilo občine o statusu zemljišča. Iz slednjega res izhaja, da gre za kmetijsko zemljišče 1. kategorije (kar pa glede na 2. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih pomeni le, da gre za zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije, ne pa tudi, ali gre za travnik ali njivo). Zemljiška knjiga pa je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi) in zato ni merodajna za vprašanja kmetijskega statusa zemljišča. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), je pritožbo na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.