Jedro

Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. Navedeno predstavlja možnost in ne dolžnosti sodišča, da postopek prekine, na kar kaže že besedna zveza „lahko prekine“.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe – plačilnega naloga Sodišča v Leccu 2092/12 z dne 18. 7. 2012. 2. Nasprotna udeleženka je zoper sklep vložila ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.

3. Proti sklepu o zavrnitvi ugovora vlaga nasprotna udeleženka pritožbo.

4. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je terjatev prenehala ter da je zoper plačilni nalog vložila pritožbo.

7. V tem postopku razglasitve izvršljivosti se uporablja Uredba SVETA (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba 44/2001). V njenem 41. členu je določeno, da se sodna odločba razglasi za izvršljivo takoj po izpolnitvi formalnosti iz 53. člena Uredbe 44/2001 brez kakršnegakoli preizkusa iz členov 34. in 35. iste uredbe. V pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem pa se razglasitev izvršljivosti lahko zavrne oziroma prekliče samo na podlagi enega izmed razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe 44/2001 (prvi odstavek 45. člena v zvezi s 44. členom Uredbe 44/2001).

8. Ti razlogi so: 1.) nasprotovanje tuje sodne odločbe javnemu redu v državi članici, v kateri se priznanje zahteva, 2.) če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost, 3.) nezdružljivost sodne odločbe, katere priznanje se zahteva, s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, in 4.) nezdružljivost sodne odločbe, katere priznanje se zahteva, s sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Nadaljnji razlog za zavrnitev priznanje tuje sodne odločbe je neupoštevanje določb o pristojnosti.

9. Tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine (drugi odstavek 45. člena Uredbe 44/2001).

10. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, se ugovor nasprotne udeleženke, da je terjatev prenehala, ne nanaša na razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti predlog za razglastitev izvršljivosti plačilnega naloga.

11. Tudi s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prekiniti postopek razglasitve izvršljivosti, ker naj bi nasprotna udeleženka zoper sporni plačilni nalog vložila pritožbo na Sodišče v Leccu, pritožnica ne more uspeti. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel (prvi odstavek 46. člena Uredbe 44/2001). Navedeno predstavlja možnost in ne dolžnosti sodišča, da postopek prekine, na kar kaže že besedna zveza „lahko prekine“. S tem, ko sodišče prve stopnje postopka ni prekinilo, tako ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka, ki bi jih bilo mogoče uspešno uveljavljati v pritožbenem postopku.

12. V nepravdnem postopku se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, niso podani, in prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP je Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.