Jedro

Toženca utemeljeno opozarjata na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb v zvezi z neobstojem pravnega interesa kot procesne in vsebinske predpostavke za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Šele na podlagi presoje, ali je podan tožnikov pravni interes, bi se lahko sodišče prve stopnje spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi: ugotovilo ničnost Pogodbe o prodaji poslovnega deleža z dne 13. 12. 2016, sklenjene v obliki notarskega zapisa št. SV - 00/2016 med prvim tožencem kot odsvojiteljem in drugo toženko kot pridobiteljico (I. točka izreka); zavrnilo zahtevek, da se pri družbi A., d. o. o., pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 0002 z deležem 25 % in pri imetniku poslovnega deleža z zap. št. 0003 z deležem 50 % vzpostavi prejšnje stanje vpisov tako, da se kot družbenica izbriše druga toženka in se znova vpiše prvi toženec od 13. 12. 2016 dalje (II. točka izreka); tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženk v višini 79,90 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sta se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila toženca, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sodbe in v izpodbijanem delu zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je v odgovoru na tožbo predlagal zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Tožnik je družbenik gospodarske družbe A., d. o. o. Vložil je tožbo za ugotovitev ničnosti Pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev med prvim tožencem in drugo toženko z dne 13. 12. 2016 (v nadaljevanju: Pogodbe), podredno pa za razveljavitev Pogodbe zaradi kršitve tožnikove predkupne pravice. Primarni tožbeni zahtevek se je glasil: 1. ugotovitev ničnosti Pogodbe, s katero je prvi toženec prodal svoja poslovna deleža drugi toženki; 2. pri družbi A., d. o. o., se vzpostavi takšno stanje vpisov, da se drugo toženko izbriše in se vpiše kot družbenika spet prvega toženca. Iz tožbene naracije izhaja, da je prvi toženec pridobil poslovna deleža od prejšnjih družbenikov (tj. drugega in tretjega družbenika, ne tožnika!), pri čemer je sodišče v drugem postopku (IV P 882/2016), ki je tekel med prejšnjima družbenikoma (tam tožnikoma) kot odsvojiteljema in prvim tožencem kot pridobiteljem, ugotovilo ničnost tam izpodbijane pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev. Iz tožbene naracije in vlog tožencev izhaja, da je druga toženka v sodnem registru še vedno vpisana kot družbenica A., d. o. o., in da v zvezi z omenjenim postopkom ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register, medtem ko je bil tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega sodno registrskega stanja v omenjeni zadevi zavrnjen. Takšen zahtevek (zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register) ni vložen niti v zvezi z obravnavano zadevo. Toženca sta navajala, da je rok za vložitev takšne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (tretji odstavek 41. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg) že potekel, da pa tudi sicer tožnik nima pravnega interesa za takšno tožbo. Tožnik je sam še vedno družbenik in se zanj stanje v ničemer ne spremeni.

7. V izpodbijanem delu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Pogodba nična. Toženca utemeljeno opozarjata na to, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb v zvezi z neobstojem pravnega interesa kot procesne in vsebinske predpostavke za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Šele na podlagi presoje, ali je podan tožnikov pravni interes, bi se lahko sodišče prve stopnje spustilo v vsebinsko obravnavo zahtevka. Na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (92. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Tožba za ugotovitev ničnosti pravnega posla je ugotovitvena tožba (drugi odstavek 181. člena ZPP). Ugotovitvena tožba pa je dopustna, kadar tožeča stranka izkaže, da njen pravni interes za ugotovitev obstoja pravnega razmerja sega preko konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega razmerja že zapadel. 8. Ne glede na pomanjkljivost obrazložitve v zvezi z ugotovitvijo pravnega interesa tožnika pa ni pravilno niti materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, na podlagi katerega je sprejelo svojo odločitev. Nosilni razlog sodišča prve stopnje je bil, da je zaradi pravnomočno1 ugotovljene ničnosti Pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev, sklenjene med M. in C. C. ter prvim tožencem dne 26. 4. 2012, zaradi česar sta bila slednja od 26. 4. 2012 dalje znova imetnika 50 % oziroma 25 % poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., nična tudi izpodbijana Pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev med prvim tožencem in drugo toženko z dne 13. 12. 2016. Zaradi ničnosti prve pogodbe naj bi po presoji sodišča prve stopnje odpadel temelj, na podlagi katerega bi prvi toženec lahko navedena poslovna deleža prenesel na drugo toženko. Pri tem se je sodišče sklicevalo na četrti odstavek 39. člena OZ. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je izpodbijana pogodba nična v posledici razpolagalne nesposobnosti prvega toženca, zaradi česar ni obstajal temelj oziroma podlaga za prenos na drugo toženko. Takšno materialnopravno izhodišče pa ni pravilno. Tako v pravni teoriji2 kot sodni praksi namreč velja, da pravni posel zgolj zaradi razpolagalne nesposobnosti ni ničen, temveč je zgolj brez učinka.3

9. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedenih pravno relevantnih ugovorov tožencev, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V posledici ugotovljene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, to pa onemogoča pravilno uporabo materialnega prava glede tožbenega zahtevka. Zaradi obsega neodgovorjenih dejanskih in pravnih vprašanj je treba sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Glede na neupoštevanje relevantnih trditev tožencev bi višje sodišče s samostojnim izvajanjem dokazov, kreiranjem nove, obsežnejše dokazne ocene (glede na obseg spornih vprašanj med pravdnima strankama je ožja obrazložitev sodišča prve stopnje bistveno preskopa) ter samostojno odločitvijo o zahtevku bistveno poseglo v pravici strank do pritožbe. Ob upoštevanju navedenega je vrnitev zadeve v novo sojenje tudi primerna oziroma sorazmerna ter ne bo kršila pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju narave tožbe najprej presodi obstoj tožnikovega pravnega interesa. Šele če bo odločitev prestala ta test, naj se opredeli tudi do vseh drugih pravno pomembnih ugovorov tožencev ter dopolni dokazni postopek in o zahtevku (primarnem ter po potrebi podrednem) ponovno odloči. 11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 S sodbo Okrožnega sodišče v Ljubljani IV P 882/2016 v zvezi s sodbo VSL I Cp 496/2019. 2 Plavšak, N., Vrenčur, R.: Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z lastninsko pravico na nepremičnini, Pravnik, št. 9-10, 2015, str. 595-641. 3 Prim. s sodbama VSRS II Ips 202/2015 z dne 28. 1. 2016 in II Ips 103/2012 z dne 25. 4. 2013.