Jedro

Čeprav je lahko dvom v nepristranskost posameznega sodnika iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP izkazan z različnimi okoliščinami, je znano, da zgolj strankino nezadovoljstvo, s katero koli sodnikovo odločitvijo, vsebinsko ali procesno, takšnega dvoma ne more povzročiti.

Izrek

Pritožba zagovornikov osumljenega M.K. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je 17. 7. 2020 zavrnila zahtevo zagovornikov osumljenega M.K. za izločitev preiskovalnega sodnika S.G. To je bilo storjeno s sklepom Su 409/2020. 2. Zoper sklep so se pritožili osumljenčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlagajo, da sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev preiskovalnega sodnika ugodi ali da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Čeprav pritožniki izrecno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), te v pritožbeni obrazložitvi ne konkretizirajo, kot ne konkretizirajo odločilnih dejstev, ki jih predsednica sodišča naj ne bi ugotovila. Preizkus v navedenih dveh delih zato ni bil mogoč, medtem ko je bilo dejansko stanje po pritožbeni obrazložitvi zmotno ugotovljeno tedaj, ko ni bilo upoštevano, da morajo organi v predkazenskem postopku v primerih odrejenega začasnega zavarovanja po zapovedi iz 502.č člena ZKP postopati posebej hitro, da je bilo zato treba zadevo obravnavati kot prednostno, potem da je med sodiščem in postavljeno izvedenko potekala določena komunikacija ter da preiskovalni sodnik sam neposredno ni opravljal procesnih dejanj ampak sta to opravljali pravosodni svétnici in višja pravosodna svetovalka, ki bi po preiskovalnem sodniku morale biti nadzorovane.

5. Podobno kot predsednica sodišča v zvezi z navedbami iz zahteve za izločitev preiskovalnega sodnika, tudi sodišče druge stopnje glede na povzeto pritožbeno obrazložitev ugotavlja, da ta ni v neposredni zvezi s predmetom odločitve. Čeprav je lahko dvom v nepristranskost posameznega sodnika iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP izkazan z različnimi okoliščinami, je znano, da zgolj strankino nezadovoljstvo, s katero koli sodnikovo odločitvijo, vsebinsko ali procesno, takšnega dvoma ne more povzročiti.

6. V obravnavani zadevi je že po povzeti zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika v 2. in 3. točki obrazložitve napadenega sklepa jasno, da se pritožniki niso strinjali s posameznimi odločitvami preiskovalnega sodnika v zvezi z odrejenim začasnim zavarovanjem in odrejenim izvedenstvom, ki tudi sicer zaradi dolgotrajne izdelave izvedenskega mnenja po preiskovalnem sodniku naj ne bi bilo v zadostni meri nadzorovano. V tem smislu je pritožbeno sklicevanje na komunikacijo med sodiščem in izvedenko, ki je bila očitno namenjena odpravi ovir pri izdelavi izvedenskega mnenja protislovno, poudarjeno delo po pravosodnih svétnicah in višji pravosodni svetovalki pa je neodločilno. Pritožniki so namreč pravilno navajali pravno podlago, po kateri je takšno delo dovoljeno in urejeno ter hkrati prezrli tisti del izjave preiskovalnega sodnika k njegovi zahtevi za izločitev, ko je opisal, v kakšnih okoliščinah se je neposredno seznanil z zadevo in kaj vse je od tedaj v zadevi, tudi v smeri njenega pospešenega obravnavanja neposredno storil. Kakršnakoli opustitev dolžnega nadzorstva preiskovalnega sodnika je zato očitno neutemeljena, sploh pa iz zahteve za izločitev sodnika, kot sedaj iz pritožbene obrazložitve ni razbrati, v čem konkretno je bil osumljeni M.K. zaradi grajanih ravnanj preiskovalnega sodnika v razmerju do nasprotne stranke ali drugih osumljenih v slabšem položaju ali kako drugače zapostavljen, da bi bilo mogoče šele nato pritožbene dvome v subjektivni in objektivni videz sodnikove nepristranskosti vsebinsko preizkusiti.

7. Glede na to, in ker je povzeto pritožbeno jedro v pritožbeni obrazložitvi zgolj nekajkrat ponovljeno, je sodišče druge stopnje o pritožbi zagovornikov osumljenega M.K. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Če bo za osumljenega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (člen 95 ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje.