Jedro

Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Trebnje (prekrškovni organ) je dne 8 . 9. 2010 zoper A. K. izdala odločbo zaradi prekrškov po 4. in 7. točki 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) in mu izrekla globo v višini 1.000,00 EUR ter stransko sankcijo odvzem orožja in streliva.

Okrajno sodišče v Trebnjem je zahtevo storilca za sodno varstvo zavrnilo in potrdilo odločbo prekrškovnega organa.

2. Vrhovna državna tožilka vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona – 3. točka prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je A. K. bil s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 80412/2010 spoznan za krivega, da je hranil strelivo, katerega promet posameznikom ni dovoljen, s tem, da je dne 21. 5. 2010 v stanovanjski hiši hranil 21 kosov vadbenih manevrsko vojaških nabojev kalibra 7,62 x 39 mm in 106 kosov vojaških nabojev 7,62 x 39 mm, ki se vsi po 3. členu ZOro-1 uvrščajo v A kategorijo prepovedano orožje. A. K. je bila izrečena pogojna obsodba. V primerih, ko določeno ravnanje ustreza tako opisu prekrška kot kaznivega dejanja, odgovornost storilca za hujšo vrsto ravnanja izključuje njegovo odgovornost za milejše ravnanje. Zoper storilca se tako postopek o prekršku ne vodi, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o zahtevi ni izjavil. B.

4. Z izpodbijano sodbo je bil A. K. spoznan za odgovornega storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 in po sedmem odstavku 81. člena ZOro-1, storjenega s tem, „da je 21. 5. 2010 ob 9. 30 v prostorih stanovanjske hiše na naslovu S. posedoval strelivo brez ustrezne orožne listine, in sicer 11 šibrnih nabojev kalibra 12, namenjenih streljanju s šibrnimi puškami, in 41 nabojev kalibra 7, 65 mm, ki jih je možno uporabljati v kratkocevnem orožju pištolskega tipa in v avtomatskem orožju s tem kalibrom, to strelivo pa je imel na polici lesene odklenjene omare v odklenjeni sobi, razen enega šibrnega naboja, ki ga je imel na mizi v kuhinji, vse omenjeno strelivo pa se na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZOro-1 šteje za orožje in je na podlagi prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka 3. člena ZOro-1 razvrščeno v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, vendar A. K. za takšno orožje ni bila izdana orožna listina“, istočasno pa je bilo ugotovljeno, da „A. K. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja, saj je tri lovske puške, in sicer kombinirano puško neznane znamke, tovarniške št. ..., repetirno puško znamke CZ, tovarniške št. ... in puško z gladko cevjo znamke ČZ, tovarniške št. ..., za katere poseduje orožni list št. ..., hranil zavite v oblačila in na postelji v odklenjeni sobi v hiši na naslovu S., v istem prostoru pa je v odklenjeni leseni omari za oblačila hranil 23 nabojev kalibra 7,62 x 39 mm, v predalu te omare 9 nabojev kalibra 8 x 57 mm, v predalu omare ob postelji en naboj kalibra 7,62 x 39 mm, na steni v sobi pa sta visela dva rjava usnjena pasa za prenos nabojev, v enem od teh je bilo 17 nabojev kalibra 16 mm in štirje naboji kalibra 7,62 x 39 mm, v drugem pa 20 nabojev kalibra 16 mm in dva naboja kalibra 7,62 x 39 mm, orožje pa bi moral hraniti tako, da je zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen, če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru“. Zahteva prav tako opozarja na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 80412/2010, s katero je bil A. K. spoznan za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1, in sicer „da je hranil strelivo, katerega promet posameznikom ni dovoljen, s tem, da je dne 21. 5. 2010 v stanovanjski hiši na naslovu S., hranil 21 kosov vadbenih – maneversko vojaških nabojev kal. 7,62 x 39 mm in 106 kosov vojaških nabojev kal. 7,62 x 39 mm, vsi pa se po 3. členu Zakona o orožju uvrščajo v A kategorijo, med prepovedano orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen“.

5. Ni mogoče pritrditi navedbi zahteve, da je bila z izpodbijano sodbo o prekršku kršena določba prvega odstavka 12. člena ZP-1, po kateri se (med drugim) zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ne vodi postopek za prekršek in se mu tudi ne izrekajo sankcije za prekršek. Glede na povzeta opisa kaznivih ravnanj v citiranih sodbah Okrajnega sodišča v Trebnjem in Okrožnega sodišča v Novem mestu, da je zoper storilca bil pravnomočno končan tudi kazenski postopek kot tudi postopek o prekršku glede istega historičnega dogodka. Vendar pa je za presojo utemeljenosti očitka kršitve 12. člena ZP-1 odločilno, ali je opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 307. člena KZ-1 kot predmet kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Novem mestu zajemal tudi znake prekrška sedaj opisanega v izpodbijani sodbi o prekršku. Zgolj dejstvo, da obe zadevi izvirata iz istega historičnega dogodka, namreč še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1, temveč je vzporeden tek več postopkov dopusten, in sicer v primerih, ko storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.

6. Z vprašanjem, ali ima kaznivo dejanje po prvem odstavku 307. člena KZ-1, obravnavano v postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, tudi znake prekrška po 4. točki in po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, se zahteva za varstvo zakonitosti podrobneje ne ukvarja. Vendar pa primerjava zgoraj povzetih opisov pokaže, da bistvene okoliščine opisov v tem pogledu ne prekrivajo. Predmet postopka zaradi obravnavanega prekrška predstavlja očitek hrambe orožja, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, katero pa kršitelju ni bilo izdano, ter sama hramba orožja, za katerega kršitelj ima dovoljenje, v nasprotju s pravili o hrambi orožja. Na drugi strani pa je predmet kazenskega postopka hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen.

7. Po ugotovitvi, da uveljavljana kršitev prvega odstavka 12. člena ZP-1 ni podana (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).