Jedro

Sodišče mora pri odločanju, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka kot tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predmetni pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pok. M. P., ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III D 000/2016. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drugotoženka, ki predlaga njegovo razveljavitev (s stroškovno posledico). Uvodoma pojasnjuje, da je bil predmetni pravdni postopek že prekinjen in da se je nadaljeval s tremi dediči po pokojni tretjetoženki. Napaka sklepa o nadaljevanju postopka z dne 9. 1. 2018 je bila le v tem, da sodišče ni nadaljevalo postopka tudi z oporočnima dedičema V. B. in A. B., za tako omejen obseg dedičev pa v sklepu o nadaljevanju ni navedlo razlogov. Zapuščinski postopek po umrli toženki M. P. še ni končan in ni jasno, ali so dediči zakoniti dediči ali kdo od oporočnih dedičev. Zato bi moralo sodišče v tem postopku upoštevati kot dediče vse potencialne zakonite in oporočne dediče, torej tudi nečaka zapustnice V. B. in A. B. Tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1285/2018 z dne 4. 11. 2018 izhaja, da ni treba, da bi bili dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Izpodbijani sklep krši načeli ekonomičnosti, smotrnosti ter ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni nobenega pravno utemeljenega razloga za vnovično prekinitev dolgotrajnega postopka, ki ga je moč učinkovito in zakonito končati tako, da sodišče predhodno vprašanje samo reši za potrebe tega postopka.

3. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba pravilno izpostavlja, da mora sodišče pri odločanju, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo, ali pa bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju (v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP1) prekinilo, upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka kot tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.2 Vendar pa prav hkratno upoštevanje predhodno omenjenih vidikov tudi po mnenju tega sodišča v konkretnem primeru narekuje prekinitev postopka, kot je to odločilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Predhodno vprašanje, glede katerega je sodišče prve stopnje odločilo, da ga ne bo reševalo samo, je, kdo so dediči pokojne (tretjetožene) M. P., po kateri pri Okrajnem sodišču v Ljubljani že teče zapuščinski postopek (III D 000/2016). V primeru, da se sodišče prve stopnje ne bi odločilo za prekinitev, bi moralo torej samo ugotoviti in nadaljevati postopek z njenimi dediči. V tem okviru pa ne bi zadoščala le ugotovitev, kdo so potencialni dediči po njej,3 ampak bi moralo tako kot sodišče na matičnem (to je zapuščinskem) področju ugotoviti, kdo so „dejanski“ dediči (pravi dediči). To vprašanje pa je v konkretni zadevi sporno. Kot je to razvidno iz sklepa zapuščinskega sodišča III D 000/2016 z dne 13. 12. 2017 (priloga A71), je bil zaradi okoliščine, ker je med (potencialnimi) dediči sporen obstoj (veljavnost) oporoke (z dne 7. 10. 2012) po tretjetoženki,4 zapuščinski postopek po njej prekinjen, (potencialni) dediči pa napoteni na pravdo. Ker je torej to vprašanje sporno, bi moralo tudi sodišče v tem postopku za odgovor nanj izvesti dokazni postopek, ki bi (enako) zavlekel to pravdo, pravdnim strankam pa povzročil (dodatne) stroške. Upoštevaje, da je zaradi odgovora nanj zapuščinsko sodišče prekinilo postopek in (potencialne) dediče napotilo na pravdo, bi bilo takšno podvajanje nesmotrno (neekonomično), ob dejstvu, da je do te napotitve prišlo že v letu 2017, pa tudi ni moč reči, da bi lahko o tem, kdo so dediči po pokojni M. P., prej odločilo sodišče v tej pravdi. Odločanje pravdnega sodišča o tem vprašanju bi hkrati pomenilo tudi nevarnost, da bi bila njegova ugotovitev (o dedičih) v nasprotju z rešitvijo tega vprašanja na matičnem (zapuščinskem) področju, kar bi hkrati škodovalo pravni varnosti.5

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa nisi podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP) obravnavano pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej VSRS sodbo in sklep II Ips 73/2018 z dne 5. 7. 2018 in VSL sklep II Cp 920/2013 z dne 15. 5. 2013. 3 Ugotovitev „zgolj“ potencialnih dedičev bi bila v nasprotju tudi z vidika stroškov, ki strankam nastajajo zaradi postopka. 4 Iz obrazložitve omenjenega sklepa zapuščinskega sodišča je razvidno, da naj bi obstajala tudi oporoka z dne 9. 1. 2013, katere veljavnost naj bi bila med (potencialnimi) dediči prav tako sporna. 5 Glej VSRS sklep II Ips 398/2000 z dne 19. 4. 2001.