Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma ali je bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na aplikativno materialno pravo relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma ali je bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na aplikativno materialno pravo relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Obrazložitev

1.Tožniki so uveljavljali zahtevek za ugotovitev ničnost Pogodbe o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo št. 352593001 z dne 31. 3. 2005 (v nadaljevanju Kreditne pogodbe), Sporazuma o ustanovitvi hipoteke po 142. členu Stvarnopravnega zakonika z dne 4. 4. 2005 (v nadaljevanju Sporazuma) ter notarskega zapisa notarja Drava Ferligoja, opr. št. SV 354/05-4 z dne 6. 4. 2005 (v nadaljevanju Notarskega zapisa), ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter zaznambe neposredne izvršljivosti, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pogodbe so bile sklenjene med prvo in drugo tožečo stranko kot kreditojemalcema, tretjo tožečo stranko kot solidarno porokinjo, četrto in peto tožečo stranko kot porokoma in zastaviteljema ter toženo stranko. Kredit je bil namenjen nakupu dela vrstne hiše. Podredno so tožniki uveljavljali razvezo pogodb, še podredneje pa plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti Kreditne pogodbe, Sporazuma in Notarskega zapisa. Sodišče druge stopnje je s sodbo in sklepom II Cp 2323/2019 z dne 23. 10. 2020 pritožbo prve in druge tožeče stranke zavrnilo ter v tem delu potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča.

2.Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem sojenju) z delno sodbo zavrnilo primarni zahtevek tretje, četrte in pete tožeče stranke, s katerim so uveljavljale ničnost Kreditne pogodbe, Sporazuma o ustanovitvi hipoteke in Notarskega zapisa notarja Drava Ferligoja, sklenjenih med tretjo, četrto in peto tožečo stranko ter toženo stranko. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev, da sta vknjižba hipoteke in vknjižba zaznambe neposredne izvršljivosti na nepremičninah neveljavni, ter zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sklenilo je, da se odločitev o podrednem zahtevku in o stroških pridrži za končno odločbo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbi tretjega, četrtega in petega tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevku ugodilo.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

◦ Ali je Višje sodišče v Ljubljani odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč RS ter zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zavzelo stališče, da morata biti porok in zastavitelj seznanjena z vsebino glavne obveznosti po kreditni pogodbi v enakem obsegu kot glavni dolžnik?

◦ Ali je Višje sodišče v Ljubljani zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je zavzelo stališče, da je banka tista, ki nosi obveznost predstavitve poroštvene oziroma zastaviteljeve obveznosti poroku oziroma zastavitelju po sklenjeni kreditni pogodbi?

◦ Ali je banka dolžna poroku in zastavitelju predstaviti valutno klavzulo iz kreditne pogodbe skladno s kriteriji, ki so se na podlagi določb Direktive Sveta 93/13 z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in Zakona o varstvu potrošnikov oblikovali v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS?

◦ Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali načelo lojalne razlage v okviru področij minimalne harmonizacije zavezuje slovenska sodišča, da na podlagi interpretacije Direktive vzpostavljajo civilnopravno odgovornost prodajalcev ali ponudnikov, ki se skozi čas v sodni praksi Sodišča EU spreminja in dopolnjuje, ne da bi hkrati ustvarjalo obveznost, da sodišče presodi, ali novejša razlaga Direktive de facto ustvarja novo pravno obveznost, ter brez da bi sodišče presodilo, ali sprememba razlage nacionalnega implementacijskega predpisa nasprotuje temeljnim načelom nacionalnega prava, zlasti ustavni prepovedi retroaktivnosti?

◦ Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo pravilo o materialnem procesnem vodstvu?

◦ Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma pozvati pravdni stranki, da se izjavita o spremenjeni uporabi materialnega prava, ter jima omogočiti, da podata nova dejstva in dokaze, relevantne glede na aplikativno materialno pravo, oziroma ju povabiti na sejo?

◦ Ali je sodišče druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje glede obveznosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti nasproti porokom in zastaviteljem spremenilo brez konkretne utemeljitve, zadostilo ustavnim zahtevam po obrazloženem sodnem odločanju in pravni varnosti?

◦ Ali je sodišče druge stopnje z opustitvijo prednostne presoje, ali domnevno nepošteni pogodbeni pogoji temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih Republike Slovenije v smislu člena 1(2) Direktive 93/13, zmotno uporabilo materialno pravo?

◦ Ali ima pogodbeni pogoj, ki določa, da banka odobrava kreditojemalcu dolgoročni tolarski namenski kredit z valutno klavzulo v višini 154.200,00 CHF v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za CHF na dan črpanja kredita, kreditojemalec pa se zavezuje kredit vrniti v mesečnih anuitetah v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, enako normativno vsebino kot valutna klavzula iz prvega odstavka 372. člena OZ?

◦ Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da so Pogodba o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo št. 352593001 z dne 31. 3. 2005, Sporazum o ustanovitvi hipoteke po 142. členu Stvarnopravnega zakonika z dne 4. 4. 2005, in notarski zapis notarja Drava Ferligoja, opr. št. SV 354/05-4 z dne 6. 4. 2005, sklenjeni med tretjo, četrto in peto tožečo stranko ter toženo stranko, nični glede na okoliščine zadeve?

5.Predlog je utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.

8.Odločalo je v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 105a/2, 367c, 367c/3 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 300, 306, 306/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.