Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba in sklep Cp 1145/99

ECLI:SI:VSCE:2000:CP.1145.99 Civilni oddelek

bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče v Celju
2. februar 2000

Povzetek

Sodba obravnava pravico do soposesti in izključne posesti v kontekstu skupne lastnine med zakoncema. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan odstraniti svoje predmete iz gospodarskega poslopja in ga izročiti tožnici, ki je izključna lastnica. Pritožba tožeče stranke je bila zavrnjena, pritožbi tožene stranke pa delno ugodeno, kar pomeni, da je sodišče razveljavilo del sodbe, ki se nanaša na izročitev poslopja, in vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je potrdilo, da je nova stanovanjska hiša skupno premoženje zakoncev, kar vpliva na pravico do posesti.
  • Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice.Ali je pravica do soposesti na podlagi skupne lastnine enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice?
  • Ali je bila odločitev sodišča prve stopnje o izročitvi gospodarskega poslopja pravilna?Ali je tožnica kot izključna lastnica gospodarskega poslopja upravičena do izročitve poslopja v izključno posest?
  • Ali je sodišče pravilno ugotovilo, da gre za skupno premoženje zakoncev?Ali je nova stanovanjska hiša, zgrajena med zakonsko zvezo, skupno premoženje zakoncev?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).

Izrek

Pritožba tožeče stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se v zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožbama tožene stranke pa se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki glasi: "Toženec A. Ž. je dolžan v 15 dneh odstraniti iz gospodarskega poslopja, stoječega na parc. št. ...k.o. B.g., vse svoje predmete..." r a z v e l j a v i in se v tem obsegu v r n e sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v preostalem delu, kjer pa tožnica zahteva izročitev izpraznjenega gospodarskega poslopja v posest, pa se pritožba tožene stranke z a v r n e kot neutemeljena in se tudi v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče odločilo, da je toženec dolžan odstraniti iz gospodarskega poslopja, stoječega na parc. št. ... k.o. B.g., vse svoje predmete ter tako izpraznjeno zgradbo izročiti v posest tožnici. V presežku pa je tožbeni zahtevek tožnice, kjer je iztoževala, da se je toženec dolžan izseliti iz vseh prostorov v novi hiši B. 8 ter iz nje odstraniti vse svoje predmete ter tako izpraznjeno zgradbo izročiti v posest tožnici ter opustiti posest parcele št. ... - travnik k.o. B. g. in jo izročiti v posest tožnici, zavrnilo. O stroških postopka je odločilo glede na uspeh v pravdi. Proti takšni odločitvi sodišča sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka se pritožuje iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava (2. in 3. točka I. odst. 353. čl. ZPP/77). Pritožbeno navaja, da je hišo zgradila skoraj izključno s svojimi sredstvi, zato na njej toženec ne more imeti nobenega stvarnopravnega zahtevka, ampak glede majhnega vložka svojih sredstev zgolj obligacijskopravnega. Ker sodišče tega vprašanja v pravdi ni rešilo, bi moralo toženca v zvezi z njegovimi trditvami napotiti na pravdo. Ker pa tudi tega ni storilo, je zagrešilo zgoraj navedeni kršitvi, zato sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v novo odločanje. Toženec se je zoper odločitev sodišča glede dela sodbe, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, pritožil laično in po svojem pooblaščencu. V laični pritožbi se pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 353. čl. ZPP/77. Pritožbeno navaja, da ni tožnici nikoli prepovedal uporabe gospodarskega poslopja in je imela do njega vedno prost in neoviran dostop, ker ji je v skladu s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. P 241/94, dne 31. 8. 1996 izročil ključe nove ključavnice. Ker pa ima to poslopje toženec v posesti zaradi odredbe policista, ki je po naročilu tožnice odredil, da se njegove osebne stvari proti njegovi volji namestijo v gospodarsko poslopje, mora tožnica te stvari iz poslopja odstraniti sama in tega ne more zahtevati od toženca. Sodišču predlaga, da zahtevek tožnice v celoti zavrne kot neutemeljen, tožencu pa dosodi povrnitev pravdnih stroškov. Pooblaščenec toženca pa v pritožbi izrecno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Slednjega naj bi sodišče zagrešilo na ta način, ker je zmotno ocenilo, da ima toženec gospodarsko poslopje v izključni posesti (tožnica ima ključ poslopja, zato ga lahko nemoteno uporablja). V nadaljevanju, ko pa je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, ki ni bil določno opredeljen (tožnica ni opredelila, kateri so tisti predmeti, ki so izključna last toženca), pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Bistveno kršitev po 11. točki II. odst. 354. čl. ZPP/77 je po navedbah pritožbe sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je odločilo o stvari, o kateri je enkrat že bilo pravnomočno odločeno (res iudicata). Sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožbi tožene stranke pa sta delno utemeljeni. Na podlagi določbe I. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), saj je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona. Ob uradnem preizkusu sodbe pritožbeno sodišče ni našlo bistvenih kršitev, na katere pazi v skladu z II. odst. 365. čl. ZPP/77. Tožnica je s tožbo kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, vpisane v vl. št. ...k.o. B.g., ki sestoji iz edine parcele št. 14/2, zahtevala od toženca vrnitev stvari oziroma prenos neposredne posesti na tej nepremičnini nanjo kot dejansko lastnico. Vložila je lastninsko tožbo po 37. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). V času trajanja pravdnega postopka na prvi stopnji je bilo nesporno ugotovljeno, kar tudi pritožbeno ni bilo izpodbijano, da ima toženec v dejanski posesti zgolj novo stanovanjsko hišo B. 8, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in pa gospodarsko poslopje, v katerem ima nameščene svoje stvari. Kljub vztrajnemu zatrjevanju tožnice, da je izključna lastnica nepremičnin, pa je vendarle tekom postopka potrdila navedbe toženca, da sta novo stanovanjsko hišo B. 8 zgradila skupaj v času trajanja zakonske zveze. Glede na določilo II. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerijih (ZZZDR), ki določa, da predstavlja premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, predstavlja tako prej navedena nova hiša na naslovu Bukovje 8 skupno premoženje pravdnih strank. Ne glede na prej citirano določilo ZZZDR pa je toženec na novi stanovanjski hiši pridobil lastninsko pravico tudi na podlagi 24. in 25. čl. ZTLR. Skupna gradnja je namreč poseben pravni temelj za pridobitev originarne lastninske pravice graditeljev po deležih prispevka. Kadar je na podlagi ustne pogodbe stanovanjska hiša skupno zgrajena, nastane pravno priznana solastnina v sorazmerju, določenem v ustnem sporazumu, če pa tega ni, pa v sorazmerju z vloženo vrednostjo. Med pravdnima strankama je višina deležev sicer sporna, ker vsaka od njiju zatrjuje, da je k izgradnji nove hiše prispevala bistveno več kot druga, vendar to za predmetno pravdo ni pomembno, ker gre samo za vprašanje, ali je sporna nepremičnina oziroma konkretno nova stanovanjska hiša sploh skupno premoženje zakoncev ali ne. Ocena prvostopnega sodišča, da je nova stanovanjska hiša B. 8 skupna lastnina pravdnih strank, je glede na izvedeni dokazni postopek pravilna, pravilna pa so tudi nadaljnja izvajanja sodišča, da pomeni skupna lastnina sočasno in skupno izvrševanje dejanske oblasti nad isto stvarjo s strani več oseb. Za skupno lastnino zakoncev je to v I. odst. 52. čl. ZZZDR posebej določeno. Zakonca namreč skupno premoženje upravljata in z njim razpolaga skupno in sporazumno. Skupno upravljanje pa pomeni tudi skupno posest oziroma soposest. Ker sta tako pravdni stranki skupna lastnika nove stanovanjske hiše in imata zato na njej obe pravico do soposesti, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka tožnice v delu, kjer zahteva izselitev toženca iz vseh prostorov te hiše in njeno izročitev v izključno posest tožnice, pravilna, pritožba tožeče stranke pa iz teh istih razlogov neutemeljena. Zato je bilo potrebno glede na določilo 368. čl. ZPP/77 pritožbo tožeče stranke zavrniti in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Zgoraj navedena obrazložitev se nanaša tudi na tisti del parcelne številke 14/2- travnik, ki predstavlja travnati pas okoli te nove hiše, in vrt, oboje ležeče tik ob tej stanovanjski hiši, torej funkcionalno zemljišče, na katerem je ob smiselni uporabi 24. čl. ZTRL toženec prav tako pridobil lastninsko pravico na originaren način. V zvezi z lastništvom gospodarskega poslopja, ležečega na parc. št. 14/2 k.o. Babna gora, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da gre za izključno lastnino tožnice, saj je bilo med pravdnim postopkom ugotovljeno, da ga je tožnica dobila od matere kot darilo in da s tožencem vanj v času trajanja zakonske zveze nista ničesar vlagala, zato je tudi odločitev sodišča, ki je tožnici ugodilo v tistem delu zahtevka, ko je zahtevala od toženca, da iz gospodarskega poslopja odstrani vse svoje predmete in ji tako izpraznjenega izroči v izključno posest, pravilna. Takšen zahtevek tožnice je utemeljen na podlagi določila 37. čl. ZTLR. Tožnica kot izključna lastnica namreč z lastninsko tožbo utemeljeno zahteva od toženca kot nelastnika in posestnika stvari (gospodarskega poslopja) izročitev le-tega v izključno posest. Pooblaščenec tožene stranke na koncu pritožbeno uveljavlja še pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP/77 iz 11. točke I. odst. 354. čl., saj naj bi sodišče v zvezi z izročitvijo gospodarskega poslopja v neposredno posest, ponovno odločilo o stvari,o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno. Tožnica je dejansko že leta 1994 zahtevala od toženca vrnitev gospodarskega poslopja v nesporedno posest, vendar je prvostopno sodišče v sodbi z dne 23. 5. 1995, opr. št. P 241/94, glede na ugotovljeno dejansko stanje razsodilo, da je toženec dolžan tožnici izročiti gospodarsko poslopje samo v soposest. Takšna sodba je bila potrjena tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 8. 10. 1998, opr. št. II Ips 20/98. Ker je bilo torej tožnici po sodbi P 241/94 prisojeno nekaj drugega kot pa je vtoževala in tudi iztožila v tem pravdnem postopku, (pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice), tako ne gre za že razsojeno stvar, zato zatrjevana bistvena kršitev ni podana. Nadalje pa tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke prej citiranega člena. Sodišče prve stopnje res ni ugotavljalo, ali ima tožnica ključ gospodarskega poslopja ali ne. To pa za predmetno pravdno zadevo niti ni pomembno. Tožnica kot izključna lastnica gospodarskega poslopja ima pravico do izključne posesti tega poslopja, ne pa skupaj s tožencem. Zatorej je bistvenega pomena, da toženec v celoti opusti posest gospodarskega poslopja (kakorkoli jo že izvršuje) in ga dejansko izroči tožnici (to pa lahko glede na to, da v objektih ne biva, stori le na ta način, da tožnici izroči tudi svoje ključe, s katerimi sam vstopa v ta prostor). Tožnica je sama zahtevala in s pomočjo policije tudi dosegla, da so se toženčeve stvari iz skupnega stanovanja v C. proti njegovi volji namestile v gospodarsko poslopje. Zakaj jih je namestila ravno tja, sodišče ni ugotavljalo, niti ni ugotavljalo pravne narave tega zahtevka. To dejstvo na pravice tožnice do izročitve gospodarskega objekta v posest zaradi njenega izključnega lastništva na njem ne vpliva. Ker pa bo moralo sodišče prve stopnje zaradi ugoditve zahtevku tožnice, ki ni dovolj določno opredeljen in zato tudi ni izvršljiv (tožnica namreč ne opredeli, kateri so tisti predmeti, ki so izključno toženčeva last in ki jih mora toženec odstraniti iz gospodarskega poslopja) zaradi utemeljene pritožbe tožene stranke (zaradi katere je bilo potrebno odločiti v skladu s 370. čl. ZPP/77), o tem še enkrat odločati (v tem delu je namreč ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno), bo lahko v novem postopku razrešilo tudi zgoraj omenjeno vprašanje in njegovo pravno naravo. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na III. in IV. odst. 166. čl. ZPP/77.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia