23. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali, Trebnje, ki ga zastopa Dušan Medved, odvetnik v Krškem, na seji 23. junija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 31. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 92/20 in 159/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 31. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), ki urejajo zavezance za kritje stroškov za zapuščene živali. Navaja, da je organiziran kot društvo, ki združuje oskrbnike in imetnike zavetišč, ki na podlagi koncesijskih ali drugih pogodb z občino izvajajo gospodarsko javno službo oskrbe zapuščenih živali. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 159/21 – ZZZiv-E) je bila ureditev kritja stroškov spremenjena tako, da stroški dnevne oskrbe zapuščene živali v zavetišču od 31. do 120. dneva bivanja po novem bremenijo imetnika zavetišča, v katerem je žival nameščena. Spremenjen način kritja stroškov naj bi pomenil neposredno hudo finančno breme za zavetišča, ki naj ne bi mogla pokrivati novo nastalih stroškov. Dodatna finančna obremenitev naj bi učinkovala na že sklenjene koncesijske pogodbe z občinami in dogovorjeno višino kritja stroškov zavetišč. Zavetišča naj bi bila v skladu s pogodbami dolžna zagotoviti oskrbo živali, ne da bi bili zagotovljeni dodatni viri financiranja novo nastalih stroškov. To naj bi pripeljalo do prenehanja njihovega delovanja in s tem do prenehanja opravljanja gospodarske javne službe oskrbe zapuščenih živali. Pobudnik zato meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju s pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave, pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave ter prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Izpodbijana ureditev naj ne bi upoštevala, da so živali čuteča bitja, da je mučenje živali prepovedano in da je nujno, da se v javnem interesu (zaradi preprečitve lakote in trpljenja živali, prenašanja bolezni, razmnoževanja ter nenadzorovanih stikov živali z ljudmi) zagotovi oskrba zapuščenih živali kot javna služba. Pobudnik zaradi težko popravljivih posledic za njegove člane predlaga zadržanje izpodbijane ureditve do odločitve Ustavnega sodišča in prednostno obravnavo pobude.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj.[1] Pobudnik ne zatrjuje, da bi izpodbijana zakonska določba neposredno posegala v njegove pravice ali pravni položaj.

4.Za pobudo, ki jo pobudnik vlaga v imenu svojih članov in zaradi njihovih interesov, njegov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je sicer v preteklosti izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tistih skupin oseb, ki se v njih povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil,[2] in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi takrat veljavnega zakona, ki je urejal varstvo okolja, subjekti varstva okolja.[3] Vendar po novejši ustavnosodni presoji v vseh tistih primerih, ko izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno, združenjem ni več mogoče priznati pravnega interesa in to ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko.[4] Pravnega interesa pa združenjem Ustavno sodišče praviloma ne priznava niti v primeru, ko izpodbijana določba na njihove člane učinkuje neposredno.[5] Izjemoma se v primeru neposredno učinkujočih določb združenju po novejši ustavnosodni presoji prizna pravni interes, če pobudnik izkaže, da je bil ustanovljen z namenom, da v konkretnih postopkih pred državnim organom zastopa pravice in interese svojih članov.[6] Ker iz navedb v pobudi ne izhaja, da bi bil pobudnik ustanovljen s takim namenom oziroma da bi bil ustanovljen kot nevladna organizacija na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu, mu ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje zakonskih določb, ki sicer neposredno posegajo v pravice ali interese njegovih članov.

5.Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti petega, šestega in sedmega odstavka 31. člena ZZZiv. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Knez in sodnica Šugman Stubbs.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-82/19 z dne 25. 4. 2019, št. U-I-297/18 z dne 24. 10. 2018, št. U-I-79/16 z dne 12. 4. 2018 in št. U-I-89/02 z dne 5. 4. 2002 (OdlUS XI, 56).

[2]Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-86/94 z dne 14. 11. 1996 (Uradni list RS, št. 68/96, in OdlUS V, 153) in št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004 (Uradni list RS, št. 25/04, in OdlUS XIII, 10).

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126).

[4]Razlogi za tako stališče so denimo podrobneje obrazloženi v sklepu št. U-I-79/16.

[5]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-58/20 z dne 24. 5. 2021, 4. točka obrazložitve.

[6]Tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-195/16 z dne 17. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 134/20, in OdlUS XXV, 20), 15. točka obrazložitve. Od navedenih stališč je Ustavno sodišče odstopilo le, kolikor se nanašajo na nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu, torej tiste, ki zastopajo interese okolja, ki sámo tega ne more. Nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki imajo priznan ustrezen status delovanja v javnem interesu (ustrezno odločbo pristojnega organa), tako – ne glede na to, ali določbe učinkujejo neposredno ali ne – izpolnjujejo zahtevo po izkazovanju lastnega pravnega interesa, kadar z namenom varovanja okolja izpodbijajo podzakonske predpise, ki urejajo področje varstva okolja (prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-25/17 z dne 9. 6. 2022, 20. točka obrazložitve).