Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene III. kategorije invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 30. 7. 20171 in št. ... z dne 13. 5. 2015, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik.

Sodišče je upoštevalo zdravstveno stanje in dokumentacijo do 30. 7. 2015, ne pa tudi sedanjih težav po operacijah. Čeprav bo letos dopolnil 40 let delovne dobe, se bo lahko upokojil šele leta 2019. Kot samostojni podjetnik je usposobljen le za delo, ki ga opravlja. Zaradi omejitev, starosti in slabega zdravstvenega stanja se ne more prekvalificirati niti zaposliti. Pričakuje bolj socialno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb o priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Po skladni oceni invalidskih komisij, podani v predsodnem upravnem postopku, pri tožniku ni prišlo do poslabšanja obstoječe invalidnosti. Je invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni od 11. 3. 2004 dalje s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto brez dvigovanja bremen nad 10 kg in v dnevnih izmenah.3

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)5 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

Pomeni, da bi se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznale, če bi do 30. 7. 2015 prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. oziroma vtoževane I. kategorije. ZPIZ-2 invalidnost kategorizira v 2. odstavku 63. člena.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede spremenjene oziroma zatrjevane izgube delovne zmožnosti razčiščevalo s sodno izvedenskim mnenjem izvedenca medicine dela prim. prof. dr. A.A., ki je le še dodatno potrdil mnenje invalidskih komisij. Na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije, zdravstvenega kartona ter osebnega pregleda je ocenil, da je pri tožniku od 11. 3. 2004 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, temveč je zmožen za delo z omejitvijo dvigovanja bremen nad 10 kg in le v dnevnih izmenah. Pojasnil je, da se tožnik sicer zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka in hipertoničnega srca, da mu je bil v letu 2012 odstranjen del trebušne slinavke, da je imel operacijo kontrakture dlani, da so ugotovljene začetna artroza levega kolka in arterosklerotične spremembe vratnega ožilja in da ima hiperlipidemijo, sladkorno bolezen in anksiozno depresivno motnjo, vendar ni ugotovil tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila potrebna sprememba že podane invalidnosti.

Pri takšni oceni delazmožnosti je vztrajal tudi na zaslišanju, ko je utemeljil, da je pri oceni upošteval vso dokumentacijo iz časa do 30. 7. 2015, hkrati pa še kasnejše izvide, tudi internista, ki tožniku odsvetuje težje fizične napore, lažje pa celo priporoča, in pulmologa, ki je v novembru 2016 ugotovil kronično obstruktivno pljučno bolezen. Dodatno je pojasnil, da kardiolog ne ugotavlja ishemije srca, pulmolog pa, razen kronične obstruktivne pljučne bolezni, ne dodatne patologije pljuč. Ponovno je prepričljivo poudaril, da ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bile potrebne dodatne omejitve, oziroma da bi prišlo do popolne nezmožnosti za delo. Tožniku celo svetuje čim prejšnjo vključitev v delovni proces, seveda z doslednim upoštevanjem že podanih omejitev.

8. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene III. kategorije invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Čeprav je po ustaljeni sodni praksi6 obseg sodne presoje v socialnem sporu o pravicah iz invalidskega zavarovanja vezan in omejen z dejanskim stanjem, kot je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, je sodni izvedenec pri oceni delovne zmožnosti upošteval celo kasnejšo medicinsko dokumentacijo. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato neutemeljene. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja po izdaji dokončne odločbe je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

9. Iz vseh predhodno utemeljenih dejanskih in materialno pravnih razlogov je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Dodati je potrebno le, da je podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja lahko le izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja, zato so pritožbene navedbe v zvezi s starostjo in dopolnjeno delovno oziroma pokojninsko dobo, za pritožbeno rešitev zadeve brezpredmetne. Enako velja za pritožbene navedbe glede opravljanja dejavnosti. V tožnikovi domeni je, da si kot samozaposlen zavarovanec to organizira tako, da bo skladno s priznanimi omejitvami, oziroma njegovo preostalo delovno zmožnostjo.

1 Pravilno: z dne 30. 7. 2015. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Odločba toženca z dne 26. 5. 2004. 4 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami. 6 Psp 180/2017, itd.