Jedro

Revizijski očitek o izbiri neustrezne metode pri ugotavljanju vsebine sodne poravnave je neutemeljen. Revidentka gradi svoje razumevanje poravnave na izolirani vsebini ene določbe, sodišče pa pri presoji pravilno poveže vsebino vsake posamezne določbe s celotno vsebino poravnave, tako da vsaka določba ohrani svoj pomen.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Navedlo je, da je s strani Okrajnega sodišča v Kranju prejelo v vednost zapis sodne poravnave, sklenjene v zadevi P 41/2001, iz nje pa je razvidno, da sta se pravdni stranki tudi v obravnavani zadevi poravnali, tožbo umaknili in se dogovorili glede plačila stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Očitek prve tožnice, da ni bila stranka sodne poravnave, sklenjene v zadevi P 41/2001, je zavrnilo z utemeljitvijo, da je prva tožnica v sodni poravnavi navedena kot "nastopajoča" na strani druge tožnice, v sodni poravnavi pa je tudi določba o stroških pravdnih strank in "ostalih strankah poravnave". S to besedno zvezo je lahko mišljena le prva tožnica, ki jo je v času zapisa poravnave zastopal isti pooblaščenec kot drugo tožnico in ki je zapisnik o sodni poravnavi tudi podpisal. 3. Prva tožnica v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Kot sporno izpostavlja vprašanje, ali je s sodno poravnavo, sklenjeno v zadevi P 41/2001, umaknila tožbo v obravnavani zadevi. Zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z razlago pogodbe, ki veljajo tudi za razlago sodne poravnave. Glede na to, da je v sodni poravnavi jasno navedeno, kdo jo sklepa, med temi osebami pa ni prve tožnice, besedila poravnave nikakor ni mogoče razlagati v smislu, da jo je sklenila tudi ona. Navedba revidentke v zapisu sodne poravnave služi le opisu pravde, v katerem je sodelovala kot tožnica. Ker je sodelovanje tretje osebe pri sklenitvi sodne poravnave v ZPP predvideno kot izjema, mora biti tretji v poravnavi izrecno omenjen in jo mora tudi podpisati. Pooblaščenec prve tožnice v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ni predložil pooblastila za prvo tožnico in zato na podlagi njegovega podpisa na poravnavi ni mogoče šteti, da gre za podpis po pooblastilu prve tožnice. Volja prve tožnice za sklenitev sodne poravnave torej ni bila izražena niti izrecno niti konkludentno. Ker je sodišče zmotno ocenilo, da je revidentka sklenila sodno poravnavo in s tem umaknila tožbo, ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem sta bila kršena 8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Revidentka predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Prednica prve tožnice je v letu 1984 od pravne prednice tožencev kupila del nepremičnine v Kranju, na kateri je poslovno-stanovanjska zgradba. Ta del nepremičnine je oddala v najem drugi tožnici. V letu 2000 sta vložili tožbo za ugotovitev 61,4 % solastninskega deleža na funkcionalnem zemljišču, ki pripada h kupljenemu delu nepremičnine.

7. Dne 15. 9. 2005 je bila v drugi pravdni zadevi, ki jo je obravnavalo Okrajno sodišče v Kranju pod št. P 41/2001 in v kateri je na tožeči strani nastopala S. d.o.o., na toženi strani pa vse tri toženke iz te zadeve, sklenjena sodna poravnava, v kateri so stranke podale izjave o umiku štirih tožb (med drugim v obravnavani zadevi P 301/2000), nasprotne stranke pa izjave o privolitvi v umik; umaknjena je bila tudi revizija, vložena v peti pravdni zadevi. V zvezi z obravnavano zadevo je bilo v sodni poravnavi še ugotovljeno, da v tej zadevi na strani S. d.o.o. nastopa tudi N., Novi Sad. V 2. točki je ugotovljeno, da pravdni stranki in ostale stranke poravnave nosijo svoje stroške postopkov. V 3. točki je navedeno, da stranke poravnave ugotavljajo, da so s sklenitvijo te poravnave poravnane vse obveznosti in rešeni vsi zahtevki iz pravdnih zadev, navedenih v 1. točki poravnave in da na dan sklenitve poravnave med njimi ni nobenih neporavnanih obveznosti. Zapis te sodne poravnave je sodišče poslalo k obravnavani zadevi. Sodišče je v obravnavani zadevi sodno poravnavo razumelo v tem smislu, da sta tožnici podali izjavi o umiku tožbe, toženci pa so se s tako izjavo strinjali, in je na podlagi tega postopek ustavilo. Sodišče druge stopnje je stališču sodišča prve stopnje pritrdilo.

8. Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.(1) V skladu z 82. členom OZ se določila pogodbe res uporabljajo tako, kot se glasijo, vendar pa je treba pri razlagi spornih določil pogodbe iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Ugotovitev vsebine pogodbe je dejansko vprašanje, ugotovitev pomena in učinka pogodbe pa pravno vprašanje.

9. Revizijski očitek o izbiri neustrezne metode pri ugotavljanju vsebine sodne poravnave je neutemeljen. Revidentka namreč gradi svoje razumevanje poravnave na izolirani vsebini ene določbe, sodišče pa pri presoji pravilno poveže vsebino vsake posamezne določbe s celotno vsebino poravnave, tako da vsaka določba ohrani svoj pomen.

10. Pravilno je tudi stališče izpodbijane odločbe, da je revidentka v sodni poravnavi podala izjavo o umiku tožbe. Sodišče je tak sklep utemeljilo na podlagi ugotovitev, da je revidentka v sodni poravnavi navedena kot nastopajoča na strani S. d.o.o. v zadevi P 301/2000, tj. v obravnavani pravdni zadevi, da se določba o "ostalih strankah poravnave", ki nosijo svoje stroške postopkov, v katerih so bile umaknjene tožbe in revizija, lahko nanaša le na revidentko, da je v času sklenitve sodne poravnave revidentko zastopal odvetnik P., ki je sodno poravnavo tudi podpisal. 11. Glede na to, da je revidentka navedena med strankami sodne poravnave in da jo je podpisala (zaradi spornosti te ugotovitve Vrhovno sodišče dodaja, da dejstvo, da pooblastilo v pravdni zadevi, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, ni bilo predloženo, še ne pomeni, da ni obstajalo), je pravilen tudi sklep, da je podala izjavo o umiku tožbe v obravnavani zadevi. Očitek zmotne uporabe materialnega prava pri ugotavljanju vsebine sodne poravnave je torej neutemeljen. Neutemeljen je posledično očitek kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 23. člena Ustave, ker da je bila revidentka prikrajšana za vsebinsko odločitev o tožbi. Drugih procesnih kršitev revidentka ni uveljavljala, Vrhovno sodišče pa jih po uradni dolžnosti ni smelo ugotavljati (371. člen ZPP).

12. Po navedenem je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje odločitev o revidentovih stroških tega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako že sodbi II Ips 530/94 z dne 4. 7. 1996 in II Ips 225/2006 z dne 5. 12. 2006.