Jedro

Poprava sodbe se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Z izpodbijanim popravkom pa je sodišče kršilo določbo ZPP, saj je želelo sanirati svojo napačno oziroma nerazumljivo odločitev, ta pa je bila, čeravno delno posledica tudi napačno izdanega sklepa o izvršbi, samo na videz zgolj oblikovna pomanjkljivost.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, popravni sklep se razveljavi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem 0724I250/2007 z dne 11.9.2007 v 1. in 3. točki izreka ter tožencu naložilo povrnitev stroškov postopka. Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prvotni izrek nadomestilo z izrekom, s katerim se tožencu nalaga plačilo 11.417,84EUR s pripadki, obdržalo v veljavi omenjeni sklep o izvršbi v 2. točki izreka in tožencu naložilo povrnitev pravdnih stroškov.

Proti navedenima odločbama se je pravočasno pritožil toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču ponovno obravnavanje, oziroma podredno da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke in tej naloži povrnitev pravdnih stroškov.

V pritožbi zoper popravni sklep navaja, da je sodišče svojo sodbo s popravnim sklepom tako popravilo, da je izrek sodbe nadomestilo s povsem novim in drugačnim izrekom. Po 328. čl. ZPP sodišče res lahko popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom, ni pa dopustno dodajati odločitve o zahtevkih, o katerih sodišče sploh ni odločalo, niti ni dopustno odpravljati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. S prvotno sodbo je sodišče namreč odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem 0724I250/2007 ostane v 1. in 3. točki izreka v veljavi. Z navedeno sodbo prvo sodišče tako ni odločalo o zahtevku tožnice, naj tožencu naloži plačilo glavnice 11.417,84EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Glede na izrek sodbe tako toženec tožeči stranki ni bil dolžan plačati ničesar in je sodišče tožencu plačilo naložilo šele s popravnim sklepom.

V pritožbi zoper sodbo toženec navaja, da je sodišče zavzelo zmotno materialnopravno stališče glede pogojev odškodninske odgovornosti. Drži, da je po 131. čl. OZ tisti, ki povzroči drugemu škodo, to dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Prvo sodišče očitno šteje, da je toženec tožniku povzročil škodo s tem, ko je znancu svojega dolžnika izročil fotokopije in originale svojih osebnih dokumentov, s čimer naj bi pristal na to, da znanec njegovega dolžnika uredi leasing pogodbo, s čimer je toženec dobil avtomobil, obroke za plačilo tega avtomobila v višini dolga pa bi plačal toženčev dolžnik. Navedeno ravnanje po oceni sodišča predstavlja kršitev dolžne skrbnosti, ki bi jo toženec moral kazati pri vstopanju v obligacijske obveznosti. Iz nadaljevanja sodbe pa je razvidno, da sodišče šteje, da je toženec s toženo stranko sklenil pogodbo, katere ni nameraval izpolniti sam ter bi jo kot poplačilo svojega dolga do toženca izpolnjeval nekdo drug. Po stališču pritožbe je ugotovitev, da naj bi toženec s tožnikom sklenil leasing pogodbo na navedeni način, zmotna. Za sodišče je očitno nesporno, da toženec sporne pogodbe ni nikoli podpisal, zato toženec tudi sporne pogodbe nikoli ni sklenil, saj niti tožnica ni zatrjevala niti sodišče ni ugotavljalo, da bi B. F., ki je pogodbo menda podpisal, nastopal kot toženčev zastopnik ali pooblaščenec. Zato je tudi absurdna razlaga, po kateri bi toženec moral tožniku plačati po pogodbi, ki jo je slednji dogovoril s tretjo osebo, določene mesečne obroke. V zvezi z ugotovitvijo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo, sodišče v obrazložitvi ni navedlo nobenih razlogov in je zato sodba pomanjkljiva v smislu 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Navaja tudi, da vzročne zveze med toženčevo izročitvijo dokumentov B. T. in A. V. ter tožničino škodo ni. Tožnica škode ni utrpela zaradi toženčeve izročitve dokumentov, ampak zato, ker je B.F. tožnico verjetno preslepil, ko ji je zagotavljal, da bo sklenjeno pogodbo o leasingu izpolnil in se pri tem predstavljal s toženčevim imenom; natančneje, tožnica je škodo utrpela zato, ker ji B. F. ni plačal dogovorjenih obrokov. Razlaga sodišča, da tožnica ne bi dopustila dogovora med tožencem, njegovim dolžnikom in B. T., ne pojasni obstoja vzročne zveze med omenjenim dogovorom in nastalo škodo; obrazložitev v tem delu tudi nima razlogov, čeprav gre za odločilno dejstvo.

Tožnica je na pritožbi toženca odgovorila in predlagala njuno zavrnitev s stroškovno posledico.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper popravni sklep Poprava sodbe je mogoča, če gre za napake v imenih, številkah ali druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom (1.odst. 328.čl. Zakona o pravdnem postopku, UL RS 26/99 s spremembami; ZPP). Ne sme se nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.(1) Z izpodbijanim popravkom pa je sodišče kršilo cit. določbo ZPP, saj je želelo sanirati svojo napačno oziroma nerazumljivo odločitev, ta pa je bila, čeravno delno posledica tudi napačno izdanega sklepa o izvršbi, samo na videz zgolj oblikovna pomanjkljivost. V predmetni zadevi je bil vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil po toženčevem ugovoru v delu, v katerem se dovoljuje izvršba, razveljavljen. Tožnik je tako šele v odgovoru na ugovor (l.št.10-13) postavil tožbeni predlog, in sicer: Upnik tako naslovnemu sodišču predlaga, da ravna v skladu z 62. členom ZIZ, pravdnemu sodišču, ki bo odločalo o upnikovi terjatvi in izvršilnih stroških pa, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. 0724I250/2007 z dne 11.09.2007 v delu s katerim je izvršilno sodišče odločilo o upnikovi terjatvi ter o izvršilnih stroških, obdrži v veljavi ter dolžniku tudi naloži, da je dolžan upniku povrniti vse njegove stroške pravdnega postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podrejeno, da dolžniku naloži, da je upniku dolžan plačati znesek 11.417,84EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska: 223,24 EUR od 15.03.2007 dalje do plačila; 10,00 EUR od 30.03.2007 dalje do plačila; 223,24 EUR od 16.04.2007 dalje do plačila; 10,00 EUR od 19.04.2007 dalje do plačila; 11,97 EUR od 05.05.2007 dalje do plačila; 224,29 EUR od 15.05.2007 dalje do plačila ter od zneska

10.715,10 EUR od 25.05.2007 dalje do plačila, in mu povrniti znesek izvršilnih stroškov v višini 197,84 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.09.2007 dalje do plačila ter tudi znesek pravdnih stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

S popravnim sklepom je prvo sodišče tako ne le odpravilo oblikovno oziroma pisno pomoto glede tega, katera točka delno razveljavljenega sklepa o izvršbi ostaja v veljavi, pač pa je odločilo tudi o podrednem zahtevku, kar s popravnim sklepom ni dopustno storiti. Slednjega je bilo zato treba razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 339 čl. ZPP in 1. odst. 328. čl. ZPP).

O pritožbi zoper sodbo Prva sodba je ob tem, da je bilo treba popravni sklep razveljaviti, nerazumljiva. Njen izrek se namreč glasi, da ostaja sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem 0724I250/2007 z dne 11.9.2007 v 1. in 3. točki v veljavi, ta sklep pa sploh ni vseboval treh točk. Obveznosti po izpodbijani sodbi tako ni oziroma ni jasna. Izpodbijane sodbe se zato ne da preizkusiti, s čimer je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar terja po 354. čl. ZPP razveljavitev prve sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

V novem sojenju bo treba to napako odpraviti, pred tem pa ravnati po 108. čl. ZPP in tožnico pozvati, da glede na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem o delni razveljaviti sklepa o izvršbi (ki niti ni vseboval dela, v katerem se dolžniku nalaga, da poravna kakšno terjatev) ustrezno oblikuje svoj zahtevek. Ob tem naj bo prvo sodišče pozorno tudi na sklepčnost podrejenega, to je odškodninskega, zahtevka, in sicer glede vseh zahtevanih postavk odškodninske zaveze. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov izpodbijane sodbe ni moč ugotoviti, ali prvo sodišče šteje, da toženec sploh ni stranka sporne pogodbe in njegova obveznost izhaja iz splošne odškodninske odgovornosti, ali pa jo je zanj (v njegovem imenu in za njegov račun) sklenil tretji kot njegov zastopnik, pri čemer takih trditev niti ni bilo. Prvo sodišče sicer navede, da je toženec dolžan plačati škodo na podlagi odškodninske odgovornosti, njenih elementov ne obrazloži, višino škode pa utemeljuje ravno na obveznosti, ki je za stranko izhajala iz (sporne) pogodbe (torej na pravnoposlovni podlagi).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP. Ker je sodišče razveljavilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo v novo sojenje, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno sodbo.