Jedro

V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se solastna nepremičnina udeležencev postopka parc. št. 468/1 k.o. X razdruži s prodajo nepremičnine in delitvijo kupnine med udeleženca tako, da prejme predlagateljica 3/10, nasprotni udeleženec pa 7/10 kupnine (1. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, skupne stroške pa nosi predlagateljica 3/10, nasprotni udeleženec pa 7/10, tako da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljici del skupnih stroškov v znesku 2.293,59 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče nepravilno odločilo, saj so izpolnjeni vsi pogoji za fizično delitev nepremičnine. Sodni izvedenec je ugotovil, da fizična delitev na način, da bi se vzpostavila etažna lastnina, ni mogoča, ker bi zahtevala izgradnjo prizidka s stopniščem, to pa bi predstavljalo stroške 25.000,00 EUR. Sodišče se do predlagateljičinega predloga, da je pripravljena kriti stroške fizične delitve v višini svojega solastninskega deleža, ni opredelilo. Po mnenju izvedenca je bila druga možnost fizične delitve ta, da bi del nepremičnine ostal v solastnini in bi bilo skupno stopnišče, dostop in souporaba določenih prostorov, kar je za predlagateljico sprejemljivo. Predlagateljica je izkazala večji interes, da se ji dodeli v izključno last stanovanje v prvem nadstropju, ki ga s sinovoma uporablja. Stanovanje v prvem nadstropju in stanovanje v mansardi sta v boljšem stanju v primerjavi s pritličjem in kletjo, zaradi vlaganj predlagateljice in pokojne A. B., nasprotni udeleženec pa v nepremičnino ni vlagal denarnih sredstev. Predlagateljica je predlagala, da se v celoti ločijo vse instalacije, saj potekajo spori med udeležencema zgolj zaradi plačila skupnih stroškov. Če bi bile instalacije ločene, do sporov ne bi prihajalo. Predlagateljica je na zadnjem naroku vztrajala pri zaslišanju sodnega izvedenca v zvezi s pripombami na dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 30. 11. 2011. Sodišče temu predlogu ni sledilo, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Gre za bistveno kršitev določb postopka, saj mora izvedenec izvid in mnenje dati ustno. Predlagateljica je predlagala tudi izvedenca geometra, zaradi razdružitve dvorišča, sodišče pa se ni opredelilo niti do tega predloga, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Nasprotni udeleženec ni imel nobenih pripomb na izvid in mnenje izvedenca. Vzpostavitev etažne lastnine bi bila povezana s stroški, fizična delitev nepremičnine pa s stroški ne bi bila povezana. Nepremičnino bi bilo mogoče deliti po etažah s skupnim stopniščem, dostopom in souporabo določenih prostorov, tako da bi nasprotni udeleženec prejel kletni del, pritlični del in mansardni del, predlagateljica bi prejela celotno prvo nadstropje, vhod, stopnišče in del kurilnice – garaže pa bi ostal v solastnini. Tudi zemljišče okrog hiše bi bilo možno deliti. Kar bi predlagateljica dobila več kot znaša njen solastninski delež, bi bilo mogoče poračunati z zemljiščem ali pa bi predlagateljica nasprotnemu udeležencu izplačala določen denarni znesek. Sodišče bi lahko odločilo o vsem tem. Ker bi lahko sodišče fizično delilo nepremičnino, je njegova odločitev materialnopravno napačna. Ob fizični delitvi bi ostal v solastnini zgolj tisti del hiše, ki je nujno potreben za dostop do posameznih delov nepremičnine, ki bi bili v izključni lasti enega ali drugega udeleženca. Možno bi bilo ločiti tudi vse instalacije. Prvo sodišče bi moralo pri fizični delitvi nepremičnine upoštevati, da je predlagateljica vložila določena denarna sredstva v prvo nadstropje. Glede na odločitev sodišča se bo nepremičnina prodajala na javni dražbi, zato bosta udeleženca glede na slabo stanje nepremičninskega trga iztržila bistveno manj kot bi lahko. Sodišče ni upoštevalo, da živita s predlagateljico tudi sinova, ob prodaji nepremičnine pa bi vsi trije ostali brez strehe nad glavo.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodni izvedenec je pojasnil, da razdelitev solastnine v etažno lastnino ni možna brez določenih posegov v objekt, ki bi bili povezani z nastankom stroškov v višini okoli 25.000,00 EUR. Predlagateljičin predlog, da je pripravljena kriti stroške fizične delitve (le) v višini svojega solastninskega deleža, je bil ob zavračanju nasprotnega udeleženca, da bi sodeloval pri teh vlaganjih, pravno neupošteven, zato se prvo sodišče ni bilo dolžno ukvarjati z njegovo presojo (to velja za obe varianti fizične delitve po osnovnem izvedenskem mnenju). V primeru, da bi bilo treba za fizično delitev solastnega objekta izvesti določene gradbene posege, je takšna delitev možna le tedaj, če s tem soglašajo vsi solastniki, za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Varianta delitve z nastankom etažne lastnine zato ni bila mogoča (prvi odstavek 110. člena SPZ).

6. Prvo sodišče je pravilno odločilo, da ni bila aktualna niti druga varianta fizične delitve po predlogu sodnega izvedenca v izvedenskem mnenju. Ob tem, da fizična delitev ni v celoti izvedljiva, saj bi določeni prostori stavbe ostali v solastnini, popolna ločenost posameznih delov brez dodatnih stroškov in vlaganj (na primer ločitev instalacij) pa ni mogoča, saj brez dodatnih vlaganj (stroškov posegov) s fizično delitvijo ne bi nastali dve samostojni ločeni enoti, kot je pojasnil sodni izvedenec na naroku 4. 10. 2011, pri čemer nasprotni udeleženec ni bil pripravljen kriti „svojega“ dela teh stroškov, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je izpolnjen dejanski stan po četrtem odstavku 70. člena SPZ.

7. Iz izvedenskega mnenja z dopolnitvami izhaja, da je tudi „druga“ varianta fizične delitve nepremičnine povezana s stroški potrebnih vlaganj, zato je nasprotna trditev predlagateljice protispisna. Zatrjevana vlaganja predlagateljice v prvo nadstropje stavbe so v postopku delitve solastne nepremičnine neupoštevna. Enako velja za trditev, da bosta udeleženca v primeru civilne delitve oziroma prodaje na dražbi v sedanjih neugodnih razmerah nepremičninskega trga iztržila bistveno manj, kot bi lahko. Na delitev (ali naj se opravi fizična ali civilna) ne vpliva niti okoliščina, da pri predlagateljici živita sinova udeležencev postopka.

8. Na naroku 4. 10. 2011 je bil navzoč tudi sodni izvedenec in mu je predlagateljica lahko postavljala vprašanja v zvezi s predlagano delitvijo in pripombami, ki jih je dotlej podala na izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Sodni izvedenec je nato izdelal še drugo dopolnitev izvedenskega mnenja (7. 11. 2011), na katero je predlagateljica dala pripombe, na naroku pa je predlagala (ponovno) zaslišanje izvedenca, pri čemer ni obrazložila, o katerih vprašanjih naj bi bil zaslišan. Ker v primeru skupnega stopnišča fizična delitev zgradbe (ob drugih skupnih delih in brez ločitve instalacij) na dve samostojni ločeni enoti ni izvedljiva (brez dodatnih vlaganj oziroma sprememb objekta ne bi šlo, kar je bilo razčiščeno že pred drugo dopolnitvijo izvedenskega mnenja), predlagateljica pa je v pripombah na drugo dopolnitev izvedenskega mnenja ugovarjala le to, da bi stopnišče lahko ostalo skupno, prvo sodišče ni bilo dolžno ponovno zaslišati izvedenca. Ker fizična delitev stavbe ni mogoča dokaz z izvedencem geometrom ni bil potreben, saj v takšni situaciji delitev zemljišča ni prišla v poštev.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritiožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 35.člena ZNP).