Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
26.09.2023
07121-1/2023/1215
Pravica do izbrisa - pozabe, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravica do ugovora, Telekomunikacije in pošta
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da vas operater kliče pod pretvezo, da ste sodelovali v nagradni igri in vam ponuja določene ugodnosti. Po telefonu ste jim povedali, da vas ponudba ne zanima in da vas naj odstranijo iz baze. Ne spomnite se, da bi sodelovali v nagradni igri, kljub pozivu vas še vedno niso odstranili iz baze, zato sprašujete, kaj lahko storite.
***
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Področje neželene komunikacije specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), ki je pristojna za nadzor nad ZEKom-2.
IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov (operaterju) uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe, npr. pravico do dostopa, izbrisa in ugovora.
IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Pojasnjujemo, da področje neželene komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljevanju: ZEKom-2). ZEKom-2 v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. V drugem odstavku je določeno, da lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tretji odstavek 226. člena pa določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.
Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbo 217. člena ZEKom-2, ki naročniku omogoča, da prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.
Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo elektronskih komunikacij za namene neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), ki je pristojna za nadzor nad ZEKom-2.
IP ob tem dodaja, da Splošna uredba posamezniku zagotavlja možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov (operaterju) uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe (12. do 22. člen), kamor sodijo med drugim pravica do dostopa (15. člen), do popravka (16. člen), do izbrisa (ali pozabe, 17. člen), do omejitve obdelave (18. člen), do prenosljivosti podatkov (20. člen), do ugovora (21. člen) ter pravica, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov (22. člen).
V zvezi z vašo navedbo, da se ne spomnite, da bi sodelovali v nagradni igri, vam pojasnjujemo, da lahko posameznik skladno s 15. členom Splošne uredbe uveljavlja pravico dostopa posameznika. Posameznik ima pravico od upravljavca pridobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter informacije, med drugim, kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom (torej kje je upravljavec pridobil osebne podatke).
[1]Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.
Nadalje izpostavljamo tudi pravico do izbrisa oz. do pozabe, ki je opredeljena v 17. členu Splošne uredbe in pravico do ugovora, ki je opredeljena v 21. členu Splošne uredbe. Če želi posameznik doseči izbris svojih osebnih podatkov iz baze pri upravljavcu - ker meni, da so podani razlogi iz prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe (npr. podatki niso več potrebni za namen za katerega so bili zbrani; podatki se obdelujejo na podlagi privolitve, posameznik pa svojo privolitev prekliče; podatki se obdelujejo nezakonito itd.) – lahko pri upravljavcu vloži tudi zahtevo za izbris osebnih podatkov.
[2]Več informacij v zvezi s pravico do ugovora najdete na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/.
Drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe, ki ureja pravico do ugovora pa določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.
[3]Več informacij v zvezi s pravico do izbrisa najdete na: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.
Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in mora v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev (tretji odstavek 12. člena Splošne uredbe).
Dodatno poudarjamo, da so obrazci, s katerimi si lahko pomagate pri uveljavljanju omenjenih pravic po Splošni uredbi dosegljivi na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Navedene pravice po Splošni uredbi pri upravljavcu uveljavlja posameznik sam, če pa vam upravljavec v zakonskem roku na vašo zahtevo ne odgovori, ali vam poda zavrnilni odgovor, lahko pri IP vložite pritožbo (obrazec »Enotna vloga zaradi kršitve varstva osebnih podatkov (Obrazec VOP prijava)«).
V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo
---
[1]Več informacij o pravici dostopa posameznika je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.
[2]Več informacij o zahtevi za izbris je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.
[3]Več informacij o pravici do ugovora je dostopnih na: https://tiodlocas.si/zelim-ugovarjati-obdelavi-mojih-podatkov/.