Jedro

Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa); za skrbnika imenovalo predlagatelja (CSD – II. točka izreka); določilo skrbnikove naloge, ki med drugim obsegajo opravljanje vseh finančno premoženjskih poslov za nasprotno udeleženko, razen glede mesečnega zneska 200 EUR; plačevanje vseh njenih rednih mesečnih in letnih obveznosti; skrb za vso potrebno oskrbo nasprotne udeleženke; nakup za življenje potrebnih predmetov in storitev itd. (III. točka izreka); določilo je tudi omejitve skrbnika, dolžnost evidence in poročanja ter popisa premoženja (IV. do VI. točka izreka).

2.Tako je odločilo, ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nasprotna udeleženka boleha za kronificirano paranoidno shizofrenijo s hudo moteno presojo realnosti, zaradi česar ni sposobna sama v celoti varovati svojih pravic in koristi, nekritična je tudi do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju. Iz istih razlogov je bila nasprotna udeleženka že leta 2014 postavljena pod skrbništvo, za skrbnico pa je bila določena njena mati A. A., ki pa je leta 2024 umrla.

3.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in med drugim navaja, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe ni dopustno in da ni storila ničesar od tega, kar določa prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Ni res, da bi tri leta ležala na tleh med smetmi, da nikogar ne bi pustila v hišo in da bi kričala. Kar zadeva sorodnike, le-teh nima ne po očetovi ne po materini strani, zato ne more biti res, kar navajajo drugače, da se z eno od sorodnikov celo objema. Ukradena ji je bila torba z dokumenti in denarjem.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da v tej zadevi ne gre za postopek pridržanja osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice po določbah ZDZdr, temveč za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po določbah 57. do 70. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) oziroma 262. do 266. člena Družinskega zakonika (DZ). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s pogoji po 39. členu ZDZdr.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter ustrezno obrazložilo razloge, zakaj so pri nasprotni udeleženki podani pogoji iz 262. člena DZ (oseba zaradi duševne bolezni, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama, brez škode zase, ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi), saj je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da nasprotna udeleženka boleha za hudo kronično duševno boleznijo – pananoidno shizofrenijo, pri kateri se stanje ne more izboljšati, temveč se bo zelo verjetno le poslabšalo. Zaradi tega zdravstvenega stanja nasprotna udeleženka potrebuje pomoč pri delovanju na finančnem in premoženjskem področju, pri upravnih in pravnih poslih in aktivnostih, povezanih z različnimi uradnimi postopki ter pri skrbi za svojo osebo.

7.Sodišče prve stopnje je zgolj primeroma navedlo, da je bila nasprotna udeleženka tri leta zaprta v stanovanju in da ni prihajala na kontrolne preglede v bolnišnico (ni ugotovilo, da naj bi tri leta ležala na tleh, temveč le, da je ležala na tleh, ko so policisti vdrli v stanovanje). Prav tako je ugotovilo, da je pod vplivom bolezni odklanjala hrano in da je tavala naokoli. Vse navedeno izkazuje, da nasprotna udeleženka ne more v celoti in ustrezno skrbeti za svoje zdravje, svoje pravice in koristi. Iz spisa je razvidno, da je nasprotna udeleženka lastnica nepremičnin, za katere se vodi upravni postopek razlastitve dela nepremičnin, poleg tega se vodi zapuščinski postopek po njeni materi, zato ni dvoma, da bo nasprotna udeleženka potrebovala pomoč za te uradne postopke. Iz zapisnika o popisu premoženja je razvidno, da je lastnica nepremičnin in večjega denarnega zneska na računu (cca 26.000 EUR), torej bo tudi za varovanje, ohranjanje in smotrno upravljanje tega premoženja potrebovala pomoč skrbnika.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno in obširno obrazložilo, da je nasprotna udeleženka sposobna skrbeti zase v enostavnejših zadevah in pri enostavnejših odločitvah, zato ji je tudi pustilo prosto razpolaganje z določenimi denarnimi zneski (50 EUR tedensko oziroma 200 EUR mesečno), pri čemer pa je tudi pravilno poudarilo (primerjaj 13. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da ji mora skrbnik, če bo ocenil, da so določene potrebe oziroma želje nasprotne udeleženke realne in njej v korist (na primer izleti), omogočiti uporabo njenih denarnih sredstev tudi preko zgoraj omenjenega mesečnega zneska, s katerim lahko nasprotna udeleženka prosto razpolaga. Po drugi strani je z natančno določenimi nalogami (primerjaj 3. točko izreka izpodbijanega sklepa) sodišče prve stopnje poskrbelo, da bo skrbnik zagotavljal varovanje pravic in interesov nasprotne udeleženke ter skrb za njeno preživljanje in njene osnovne potrebe (določba v 1. točki 4. alineje III. točke izreka: »poskrbeti za vso potrebno oskrbo nasprotne udeleženke« po oceni pritožbenega sodišča vključuje tudi skrb za prehrano, ustrezno stanovanje, ogrevanje, higieno itd. nasprotne udeleženke). Hkrati pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebo nasprotne udeleženke, da ji skrbnik pomaga pri nekaterih življenjskih aktivnostih in zagotavlja varno ter urejeno okolje za njeno bivanje na eni strani, in na drugi strani avtonomijo ter določeno svobodo razpolaganja, s katero se uresničuje tudi človeško dostojanstvo nasprotne udeleženke.

9.Navedbe v zvezi s sorodniki so nejasne in v ničemer ne izpodbijajo ugotovitev sodišča prve stopnje, da sorodnikov, ki bi prevzeli skrbništvo nad nasprotno udeleženko, ni bilo moč najti (iz spisa je razvidno, da ima nasprotna udeleženka brata, ki pa ni hotel vzpostaviti stika s CSD), zato je pravilna odločitev sodišča, da se za skrbnika postavi CSD.

10.Pritožbene navedbe, da naj bi bila nasprotni udeleženki »kar zadeva ZG« (ni jasno, kaj je to ZG) ukradena neka torba, so prav tako nerazumljive; če je bila nasprotni udeleženki res ukradena torba z dokumenti in denarjem, to zgolj posredno potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni sposobna v celoti ustrezno poskrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, zato jo je treba postaviti pod skrbništvo.

11.Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo niti v pritožbi zatrjevanih kršitev, niti tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.