Jedro

Glede na za pooblaščence tožene stranke običajni način sprejema pisanj preko sodne službe, glede na okoliščino, da so toženkini pooblaščenci sodbo nedvomno prejeli, da so jo prevzeli na sodišču ter da tožena stranka ne pojasni, na kakšen način naj bi po njenem pisanje dejansko prejela, in končno v odsotnosti dokaznega predloga, da naj se vročitev preveri še v omenjeni posebni knjigi vročanja, ki se vodi pri sodišču, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka sodbo prejela 5. 5. 2008, ne pa 25. aprila 2008, tako kot to izhaja iz odtisa datuma na podpisani vročilnici.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.5.2008 zavrglo pritožbo tožene stranke proti sodbi z dne 11.4.2008, s sklepom z dne 8.7.2007 pa je zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Toženka je proti sklepu o zavrženju pritožbe vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči o pravočasni pritožbi zoper sodbo. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena 25.4.2008. To dejstvo je sodišče napačno ugotovilo na podlagi vročilnice, ki ni izpolnjena ter zato ne predstavlja javne listine. V skladu s 1. odstavkom 149. člena ZPP mora prejemnik na vročilnici napisati sam z besedo dan prejema, kar pa na predmetni vročilnici očitno ni napisano. V skladu z 2. odstavkom 243. člena Sodnega reda bi moral biti na vročilnici podpis prevzemnika in odtis pečatnice odvetniške pisarne, česar na predmetni vročilnici prav tako ni. Vročilnica ima lahko lastnost javne listine le, če je sestavljena v skladu z določbami Sodnega reda ter ZPP, kar pa predmetna vročilnica nedvomno ni. Da vročilnica ne odraža dejanskega stanja, potrjuje tudi dejstvo, da so pooblaščenci tožene stranke vpisali sodbo v svojo interno evidenco prejete pošte dne 5.5.2008. Iz računalniškega programa je jasno razvidno, da je bila sodba vpisana med dohodno pošto 5.5.2008. Ob vpisu pošiljke v interni računalniški program se na prvo stran prejete pošte odtisne žig z datumom prejema. Iz kopije prejete sodbe je razvidno, da jo je tožena stranka prejela 5.5.2008. Po njenem mnenju je z izvedenimi dokazi ovrgla zakonsko domnevo iz 1. odstavka 224. člena ZPP.

V isti vlogi kot pritožbo pa je tožena stranka podrejeno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je zaradi ugotovitve sodišča, da je prejela sodbo 25.4.2008, posledično iz upravičenega razloga zamudila rok za vložitev pritožbe. Vročilnice v sodnem spisu ni podpisala niti tožena stranka niti njeni pooblaščenci, niti nihče izmed delavcev v odvetniški pisarni, ampak očitno neka tretja oseba. Sodbo je v prostore odvetniške pisarne zagotovo prejela dne 5.5.2008. Kot podrejeno torej predlaga, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Sodišče prve stopnje je odločilo tudi o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ga zavrnilo.

Proti takšni odločitvi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero prav tako uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Del pritožbe nameni preuranjenosti odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj iz njene pritožbe jasno izhaja zaporedje pravnega sredstva in predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je kršilo 345. člen ZPP, ko je primarno obravnavalo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Napačen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bila sodba toženi stranki vročena 25.4.2008. V nadaljevanju pritožbe ponavlja razloge iz pritožbe proti sklepu o zavrženju pritožbe.

Pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe ni utemeljena.

V primeru, ko ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno stranki (1. odstavek 237. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Iz odredbe sodišča prve stopnje (l. št. 40) jasno izhaja, da je bilo pisanje vročano le pooblaščencem tožene stranke. Po 138. členu ZPP se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje vroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. V zvezi s slednjim načinom vročanja je posebej urejeno vročanje preko sodišča. V tem primeru se vodi posebna knjiga vročanja po pravilih pošte o vročanju. Odvetniku torej ni treba samemu prevzeti sodnih pošiljk, temveč lahko zanj prevzame sodno pisanje pooblaščeni delavec njegove pisarne. Ta mora prejem na vročilnici in v knjigi potrditi s podpisom in odtisom pečatnice odvetniške pisarne (2. odstavek 243. člena Sodnega reda). Kot je bilo omenjeno, se o pisanjih in pošiljkah, ki jih vroča sodišče samo, vodi posebna evidenca v odpravi pošte oziroma za odvetnike posebna knjiga vročanja (3. odstavek 243. člena Sodnega reda). Iz vročilnice o vročitvi sodbe z dne 11.4.2008, ki je v sodnem spisu, izhaja, da tisti, ki je prevzel sodbo, prejema ni potrdil z odtisom pečatnice odvetniške pisarne. Na vročilnici je podpis, vendar v rubriki podpis vročevalca ter odtis datuma, ki obsega datum vročitve, zapisan z besedo (25. april), letnico 2008 in navedbo poob. Ker iz pritožbenih navedb kot nesporno izhaja, da je bila vročitev dejansko opravljena in da je bila sodba prevzeta na sodišču, je s stališča tožene stranke sporen le čas vročitve. Ta okoliščina je stvar dokazovanja. V zvezi s tem pa je treba navesti, da tudi vročilnica, ki izkazuje prevzem vabila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 7.3.2008 s strani pooblaščencev tožene stranke, ne vsebuje predpisanega odtisa pečatnice odvetniške pisarne, ampak le podpis in datum vročitve, ki je bil dan z odtisom na povsem enak način, kot to izhaja iz vročilnice o prevzemu sodbe. Enaka situacija pa izhaja tudi iz vročilnice o prevzemu sklepa o zavrženju pritožbe. Tudi v slednjih dveh primerih torej pooblaščeni delavec odvetniške pisarne, ki zastopa toženo stranko, prevzema sodnega pisanja ni potrdil z odtisom pečatnice odvetniške pisarne, vendar ni sporno, da je odvetniška pisarna navedeni pisanji prejela tistega dne, ki izhaja iz odtisa datuma na vročilnici. Glede na navedeno je opustitev potrditve prejema z odtisom pečatnice odvetniške pisarne očitno posledica nepravilnega dela delavca te pisarne. Tožena stranka se zato ne more sklicevati na pomanjkljivost vročilnice, ki je posledica nepravilnega ravnanja delavca njene pooblaščene odvetniške pisarne. Po drugi strani interne označbe toženkinih pooblaščencev na vlogi oziroma sodbi ter izpis iz njenega računalniškega programa ni zadosten dokaz o vročitvi sodbe dne 5.5.2008. Glede na za pooblaščence tožene stranke običajni način sprejema pisanj preko sodne službe, glede na okoliščino, da so toženkini pooblaščenci sodbo nedvomno prejeli, da so jo prevzeli na sodišču ter da tožena stranka ne pojasni, na kakšen način naj bi po njenem pisanje dejansko prejela, in končno v odsotnosti dokaznega predloga, da naj se vročitev preveri še v omenjeni posebni knjigi vročanja, ki se vodi pri sodišču, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka sodbo prejela 5.5.2008, ne pa 25. aprila 2008, tako kot to izhaja iz odtisa datuma na podpisani vročilnici. Iz navedenih razlogov je bilo zato treba pritožbo toženke proti sklepu o zavrženju pritožbe zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožba proti sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

Z odločitvijo o pritožbi tožene stranke je postal brezpredmeten pritožbeni očitek kršitev določb postopka, ker sodišče ni primarno obravnavalo pritožbe in šele potem predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po določilu 1.odstavka 116. člena je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemeljen z zamudo roka ali naroka. Tožena stranka v svojih navedbah ne zatrjuje zamude. Zatrjuje, da vročitev ni bila pravilno opravljena. To okoliščino pa lahko uveljavlja s pritožbo, ne pa s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Tako se odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje izkaže za pravilno. Zato je bilo treba pritožbo proti njej zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).