Jedro

Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb Ao-plus-97 v 1. členu določajo, da se zavarovalnica zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec.

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti, ali je prišlo do škodnega dogodka na cesti, saj je od odgovora na to vprašanje odvisno, ali je podan zavarovalni primer. Materialnopravno izhodišče za rešitev problema vsekakor predstavlja matični predpis s tega področja, to je Zakon o javnih cestah (Ur. l. RS št. 29/97 - 50/2000, v nadaljevanju ZJC). Cesto pa ne sestavlja le cestno telo, ampak so njeni sestavni deli tudi drugi objekti in površine (primerjaj 13. člen in 3. točko, 14. člena ZJC). Opozoriti še velja, da splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb lahko predstavljajo le nadgradnjo (in s tem večji obseg pravic kot po obveznem zavarovanju) splošnih pogojev iz naslova obveznega zavarovanja motornega vozila, ki pa se v spisu zaenkrat ne nahajajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 2.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.2.2002 do plačila in mu povrniti 458.083,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.2.2002 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Proti sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki.

Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del sodbe in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku tudi v zavrnjenem delu. Navaja, da upoštevanje podobnih primerov v sodni praksi terja višjo odškodnino od prisojene. Sodišče prve stopnje je prenizko ocenilo zlasti škodo za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je zaradi poškodbe občutno hendikepiran že sedaj, v bodoče pa se bo stanje z gotovostjo le še poslabševalo. Glede na intenziteto in trajanje je prenizka tudi odškodnina za telesne bolečine. Nenazadnje je pri oškodovancu podana precejšnja skaženost. Odločitev, da obresti tečejo od izdaje prvostopenjske sodbe dalje ni pravilna.

Tožena stranka izpodbija ugodilni del sodbe in uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se izpovedbe tožnika o tem, na kakšen način je prišlo do njegove poškodbe, ne ujemajo z izpovedbami ostalih prič in drugimi dokazi. Iz zdravstvene dokumetnacije izhaja, da je tožnik skočil z višin 1 m in padel, ob zaslišanju pa je povedal, da je padel iz avta. Pojasnil je tudi, da se je dogodek zgodil na gorski cesti, ki se je nenadoma odtrgala. Njegov sin je izpovedal, da je oče vozil že vzvratno izven ceste na teren, kamor so "kipali material". Enako je povedala tudi priča A. N.. Sodišče prve stopnje je v svoji sodbi upoštevalo le izpovedbo tožnika, izjav prič, ki njegove izpovedbe niso potrjevale, pa ni upoštevalo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Sam dogodek, v katerem se je tožnik poškodoval, je nezgoda, ni pa prometna nesreča. Škodni dogodek se ni zgodil na javni površini, ampak na neutrjenem nasipu, ki ga je s svojim delom naredil tožnik sam.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožeča stranka uveljavlja odškodnino iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-plus-97. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb Ao-plus-97 v 1. členu določajo, da se zavarovalnica zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. Jedro spora predstavlja vprašanje, ali predstavlja škodni dogodek z dne 30.10.1997 prometno nesrečo in s tem zavarovalni primer. Splošni pogoji ne vsebujejo razlage pojma prometne nesreče. Zakon o temeljnih varnosti cestnega prometa (Ur. l. SFRJ št. 50/88 - 29/90, v nadaljevanju ZTVCP), na katerega se splošni pogoji sicer ne sklicujejo opredeljuje prometno nezgodo kot nezgodo na cesti, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, ali je bilo poškodovanih ali pa je bila povzročena materialna škoda (58. točka 10. člena ZTVCP). Po oceni pritožbenega sodišča je predpostavka prometne nesreče dejstvo, da se je dogodek pripetil na cesti (javni ali nekategorizirani). Ker je sodišče prve stopnje ta pomembni element pojma prometne nesreče prezrlo, je pri raziskovanju obstoja zavarovalnega primera premalo pozornosti posvetilo določenih okoliščinam, ki izhajajo iz izpovedi prič M. S. in A. N., zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da je tožnik ob zaslišanju povedal, da se je kamion nagnil, ko se je odtrgala gorska pot, po kateri je vozil material s kamionom. A. N. in M. S. sta dogodek opisala nekoliko drugače, in sicer naj bi se pripetil, ko se je udrl nasip (ali teren), ko je tožnik "kipal kamion". Opisano neskladje v izpovedbah je sodišču narekovalo, da zavzame jasno stališče o lokaciji dogodka. Ker tega ni storilo, je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti, ali je prišlo do škodnega dogodka na cesti, saj je od odgovora na to vprašanje odvisno, ali je podan zavarovalni primer. Materialnopravno izhodišče za rešitev problema vsekakor predstavlja matični predpis s tega področja, to je Zakon o javnih cestah (Ur. l. RS št. 29/97 - 50/2000, v nadaljevanju ZJC). Cesto pa ne sestavlja le cestno telo, ampak so njeni sestavni deli tudi drugi objekti in površine (primerjaj 13. člen in 3. točko, 14. člena ZJC). Opozoriti še velja, da splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb lahko predstavljajo le nadgradnjo (in s tem večji obseg pravic kot po obveznem zavarovanju) splošnih pogojev iz naslova obveznega zavarovanja motornega vozila, ki pa se v spisu zaenkrat ne nahajajo. V okviru dokazne presoje o kraju škodnega dogodka pa bo moralo sodišče prve stopnje znova oceniti vse izpovedi tožeče stranke in obeh prič ter listinskih dokazov. Pri tem se ne bo smelo nasloniti samo na posamezne dele izpovedi tožnika in prič, na katere se sklicuje pritožba, ampak bo moralo ovrednotiti vsako posamezno izpoved kot celoto.

Ugoditev pritožbi tožeče stranke je posledica odločitve, da je nepopolno raziskan temelj škodnega dogodka. V ponovljenem postopku naj sodišče pri odločanju o začetku teka obresti upošteva načelno pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VS RS z dne 26. junija 2002 (pravna mnenja I/2002, stran 11).

Stroškovni izrek temelji na določilu 3. odst. 165. člena ZPP.