Jedro

Utemeljen strah mora biti povezan z nedopustno grožnjo. Bistvena napaka volje, ki jo povzroči takšna grožnja, je povezana s strahom in ne z grožnjo samo, saj ljudje na grožnje reagirajo različno. Šele intenziven in utemeljen strah v posledici nedopustne grožnje lahko vpliva na oblikovanje poslovne volje. Prav takšen strah (pravno je mogoče upoštevati le utemeljen strah, ki je podan v primeru, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega - 2. odstavek 45. člena OZ) lahko omejuje stranko v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Kako so potekali dogodki pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnika poslovodje, katere se razveljavitev zahteva, kakšne so bile ostale okoliščine in kako so ti dogodki in okoliščine vplivali na tožnikovo sposobnost, da oblikuje in izrazi svojo voljo pri podpisu pogodbe, je dejansko vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo pogodbo o zaposlitvi med strankama, ki je bila sklenjena dne 29.8.2003 in odločilo, da je tožena stranka dolžna vrniti tožnika na delovno mesto poslovodje v M. S. (SM 7622) do 1.7. 2004 in od takrat dalje na delovno mesto poslovodje ter skleniti s tožnikom pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, v osmih dneh. Tožniku je prisodilo tudi stroške postopka in odločilo, da tožena stranka svoje stroške krije sama. Sprejelo je izpoved tožnika, da je podpisal pogodbo o zaposlitvi dne 28.8.2003 "zaradi negotovega položaja." Prejšnja pogodba za določen čas (ob siceršnjem obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas) za delovno mesto poslovodja v SM L. mu je potekla 30.6.2003. Bil je v bolniškem staležu s hudimi bolečinami, ob tem pa mu je D. C., vodja sektorja kadrov in izobraževanja pri toženi stranki, zagrozila, da bo v primeru, če ne podpiše pogodbe za delovno mesto namestnika poslovodje, ostal brez vsega. To grožnjo je štel za resno, saj je menil, da bo ostal brez zaposlitve. To je glede na njegove ostale razmere (skrb za enega mladoletnega otroka in odplačilo kreditov) pomenilo utemeljen strah in s tem bistveno napako volje, kar je razlog za razveljavitev pogodbe.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika stroškovno zavrnilo. Zaključilo je, da v danem primeru ni šlo za pravno pomembno grožnjo oziroma prisilo s strani tožene stranke, kar potrjuje tudi obvestilo tožene stranke z dne 26.8.2003. S tem obvestilom je tožnika le pozvala na podpis že ponujene pogodbe o zaposlitvi zaradi zagotovitve drugega ustreznega dela. V dopisu ni navedla ničesar neupravičenega. Pravno pomembna je le nedopustna grožnja, ki pri drugi stranki povzroči utemeljen strah. Ta ni bila podana niti s seznanitvijo tožnika s strani C., da bo v primeru, če ne podpiše pogodbe o zaposlitvi, lahko ostal brez zaposlitve. Ne gre za grožnjo, "ki bi imela za posledico izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi " in "ki bi v bistvu prestavljala psihično prisilo." Prav tako ni mogoče govoriti o zmoti, saj je mogoče upoštevati le bistveno zmoto, ki ne izhaja iz ugotovljenih dejstev.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik, ki uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku. Soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s svojim ravnanjem povzročila pri njem strah in resno bojazen za eksistenco, še posebej, ker je bil hudo bolan, ker je odplačeval in še odplačuje kredite in skrbi za mladoletnega otroka. Tožena stranka ni uporabila zakonitih poti za njegovo odstranitev z delovnega mesta poslovodja. Ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da ravnanja tožene stranke ni mogoče šteti za takšno, ki bi povzročilo tako hud strah, da je le zaradi tega podpisal drugo pogodbo o zaposlitvi.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Strinja se z zaključkom sodišča druge stopnje, da tožniku dano opozorilo, da naj sklene pogodbo o zaposlitvi ali bo sledila odpoved s ponudbo nove zaposlitve, ni mogoče šteti kot grožnjo oziroma prisilo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah in vplivala na njegovo poslovno voljo. Pogodbo je podpisal po več kot enem mesecu dni od predložitve in je imel dovolj časa za razmislek in posvetovanje.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija ne uveljavlja revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka.

Pri materialnopravni presoji je sodišče druge stopnje pravilno izhajalo iz določbe 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2001), ki jo je potrebno uporabiti glede na določbo 1. odstavka 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) in 12. člena ZDR o smiselni uporabi splošnih pravil civilnega prava, če ZDR ali drug zakon ne določa drugače. Iz te določbe izhaja, da je pravno pomembna le nedopustna grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah, tako da ta prav zaradi tega sklene določeno pogodbo. Utemeljen strah mora biti torej povezan z nedopustno grožnjo. Bistvena napaka volje, ki jo povzroči takšna grožnja, pa je povezana s strahom in ne z grožnjo samo, saj ljudje na grožnje reagirajo različno. Šele intenziven in utemeljen strah v posledici nedopustne grožnje lahko vpliva na oblikovanje poslovne volje. Prav takšen strah (pravno je mogoče upoštevati le utemeljen strah, ki je podan v primeru, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega - 2. odstavek 45. člena OZ) lahko omejuje stranko v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP). Glede na to je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, iz katerih je izhajalo sodišče druge stopnje. Ti zaključki se razlikujejo od zaključkov sodišča prve stopnje (in jih je to sprejelo v nasprotju s 358. členom ZPP), vendar je presoja pravilnosti postopanja sodišča druge stopnje o tem odpadla, saj tožnik v reviziji tega ne uveljavlja (kot bistveno kršitev določb postopka)! Vprašanje, kako so potekali dogodki pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnika poslovodje, katere razveljavitev zahteva, kakšne so bile ostale okoliščine in kako so ti dogodki in okoliščine vplivale na tožnikovo sposobnost, da oblikuje in izrazi svojo voljo pri podpisu pogodbe, je dejansko vprašanje. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da tožnikova sposobnost izraziti svojo voljo ni bila zmanjšana v tolikšni meri, da bi to vplivalo na veljavnost njegovega podpisa pogodbe o zaposlitvi. Ta zaključek je zaključek o pogodbeni volji tožnika in predstavlja dejansko ugotovitev. Takšna je tudi presoja o intenzivnosti strahu in vplivu tega na oblikovanje in izraz poslovne volje pogodbenika. Sodišče druge stopnje sicer tega zaključka ni natančneje pojasnilo, vendar nedvomno izhaja iz sodbe. Ukvarjalo se je predvsem z vprašanjem nedopustne grožnje, kar je pravno vprašanje, vendar (kot pojasnjeno) ni pomembna le grožnja, temveč predvsem posledica le te, to je (utemeljen) strah in njegov vpliv na poslovno voljo pogodbene stranke.

Glede na navedeno revizijsko sodišče ne more poseči v dejanske zaključke sodišča druge stopnje o tem, da ni prišlo do napake volje pri sklenitvi pogodbe, katere razveljavitev zahteva tožnik. Tudi revizijske trditve o hudem strahu ne predstavljajo uveljavljanje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, temveč nestrinjanje z dokazno oceno. Že zaradi tega, in ker tožnik ne uveljavlja drugih razlogov, ki bi lahko vplivali na veljavnost pogodbe, je bilo potrebno revizijo zavrniti (378. člen ZPP). Ker odgovor na revizijo ni bistveno pripomogel k odločitvi, je sklenilo tudi, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora (1. odstavek 155. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).