Jedro

Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter ugotovilo, da je toženec motil tožnika v njegovi zadnji mirni posesti hiše ..., s tem da je dne 12. 4. 2011 zamenjal ključavnico vhodnih vrat hiše in iz nje odstranil premičnine – obleke, posteljnino, last tožnika, kakor tudi pohištvo in opremo v hiši, ter tožencu naložilo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da izroči tožniku ključ vhodnih vrat stanovanjske stavbe ter v stanovanjsko hišo ponovno vrne usnjen zelen kavč (tridelni s počivalnikom za noge), usnjen črn dvosed, usnjen črn fotelj, jedilno mizo (belo) in štiri masivne zelene lesene stole (I. in II. točka izreka sklepa). Višji tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo (III. točka izreka sklepa) ter tožencu naložilo, da je dolžan tožniku povrniti za 358,20 EUR stroškov postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ter tožniku naloži povrnitev stroškov postopka. Sodišče je obsežno ugotavljalo posestno stanje in pravico do posesti, in sicer za obdobje 8. mesecev pred očitanim motilnim dejanjem. Za motilno dejanje, to je zamenjava ključavnice dne 12. 4. 2011, pa sodišče ni ugotovilo zadnjega mirnega posestnega stanja oziroma je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Trditve tožnika, da je v decembru 2010 prihajal v hišo skozi balkon oziroma okno, da je imel napeljano elektriko od soseda in da ni imel na razpolago svojih stvari, ne morejo biti podlaga za ugotovitev, da je tožnik pred očitanim motilnim dejanjem užival mirno, dejansko in efektivno oziroma izključno posest nad nepremičnino. Če sodišče šteje, da naj bi tožnik imel nepremičnino v posesti do 26. 11. 2010 ter da je do takrat izvrševal dejansko oblast, je tožba nedvomno vložena prepozno. Za dejanje in toženca je vedel že 6. 12. 2010, ko je podal kazensko ovadbo. Namesto tega pa je tožnik le blokiral ključavnice in ni vzpostavil prejšnjega posestnega stanja tako, da bi ključavnico zamenjal in v hiši živel. Zato ravnanje toženca ne predstavlja ponavljajočega motilnega ravnanja, saj je nedvomno tožnik po 26. 11. 2010 opustil posest na hiši. Namen blokade ključavnice je bil onemogočiti posest tožencu, ne pa zagotovitev bivanja tožnika v hiši. Sodišče je prezrlo tudi dejstvo, da je toženec lastniški posestnik predmetne nepremičnine, ki jo je kupil od zemljiškoknjižne lastnice. Tožnik na nepremičnini nima lastninske pravice, čeprav poskuša dokazati nasprotno. Dejanje toženca zato ni samovoljno ne protipravno. Sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbeni zahtevek prekoračilo, saj je za motilno dejanje, poleg očitanega dejanja z dne 12. 4. 2011, označilo še dejanje z dne 26. 11. 2010, česar tožnik tožencu ni očital. Toženec meni, da ni pomembno le vprašanje dejanske posesti tožnika, temveč tudi vprašanje volje tožnika imeti stvar v posesti, tudi zaradi vprašanja ekonomskega interesa. Tožnik v času sklenitve kupoprodajne pogodbe z J. S. v stanovanjski stavbi ni več živel, kar potrjujejo dokazi, ki jih je v spis vložil toženec. Nesporno pa tožnik v hiši ni bival oziroma ni vršil dejanske (efektivne) posesti v obdobju od 26. 11. 2010, ko je toženec prvič zamenjal ključavnico in odklopil elektriko, do 12. 4. 2011. Prav tako ni dokazano, da bi toženec iz stanovanjske stavbe odstranil premičnine.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril ter je predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožnika, da daje sodišče posestno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravice do posesti in dobrovernost posestnika (33. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002). V posestnem sporu ima tako sodno varstvo tisti, ki dokaže, da je bil pred nastalim motenjem posestnik stvari, da je bila posest zares motena, da je bila tožena stranka tista, ki je motila posest, da njeno dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in da je dejanje samovoljno in protipravno.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilne dejanske okoliščine, pomembne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, pravilno in popolno ugotovilo. Pritožbene navedbe, ki trdijo drugače, pritožbenega sodišča ne prepričajo in ne omajajo ugotovitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je na podlagi obširne in celovite dokazne ocene prišlo do ugotovitve, da je tožnik ne le do 26. 11. 2010, ko je prišlo do prve zamenjave ključavnice, temveč tudi po navedenem datumu vse do motilnega dejanja v aprilu (12 .4. 2011) izvrševal posest sporne nepremičnine. Presoja prvostopenjskega sodišča, da je imel tožnik posest na sporni nepremičnini vse do zadnje zamenjave ključavnice dne 12. 4. 2011, je povsem prepričljiva. Upoštevaje zahteve 8. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, je sodišče prve stopnje sporna dejstva popolno in natančno ugotovilo, izvedlo je tudi obširen dokazni postopek, izpovedbe prič in pravdnih strank je celovito ocenilo, upoštevalo pa je tudi listinske dokaze ter jih ocenilo. Natančno je obrazložilo, zakaj bolj verjame tožniku in pričam ki so potrdile njegovo izpoved, kot pa tožencu in njegovim pričam. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov proti ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik vse do motilnega dejanja dne 12. 4. 2011 izvrševal posest na sporni nepremičnini. Da je tožnik uporabljal sporno nepremičnino do prve zamenjave ključavnice dne 26. 11. 2010, izhaja iz njegove izpovedbe, ki sta jo je potrdili priči S. M. ter L. S.. Na uporabo nepremičnine pa kažejo tudi spori med J. K. in tožnikom v zvezi s parkiranjem v januarju in februarju 2010 ter predloženi računi za električno energijo in komunalne storitve ter fotografije, predvsem pa predlog za obnovo postopka odmere davka na promet nepremičnine z dne 8. 10. 2010 in dopis toženčevega pooblaščenca, odvetnika D. D. z dne 15. 10. 2010. Tožnik pa je uspel dokazati, da je tudi po zamenjavi prve ključavnice uspel ohraniti posest sporne nepremičnine, saj je stanovanjsko hišo v enaki meri uporabljal še naprej, le da je v hišo vstopal in izstopal skozi balkonska vrata terase. Njegovo izpoved sta potrdili priči L. S. in S. M., na uporabo hiše s strni tožnika pa nenazadnje kaže tudi ugotovljena poraba vode, čeprav je toženec zatrjeval, da v tem obdobju do porabe vode ni prišlo.

7.Pritožba v zvezi z ugotovljeno posestjo tožnika na sporni hiši le graja dokazno oceno sodišča in vztraja, da tožnik v času sklenitve kupoprodajne pogodbe s S. J. v stanovanjski hiši ni več živel ter se sklicuje na dopis M. S. pošti L. z dne 28. 7. 2009, na dopis Pošte Slovenije z dne 4. 8 .2009, na dopis M. S. pošti z dne 23. 8. 2010, na dopis tožnika pošti L. z dne 16. 10. 2009 ter na mail tožnika odvetniku G. B. z dne 18. 8. 2010, vendar pa je že sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa natančno in jasno obrazložilo zakaj predloženih dopisov ne šteje kot odločilen dokaz in se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da je logično in življenjsko, da je tožnik z navedenimi dopisi le želel, da se mu v obdobju od 23. 1. 2009 do 15. 10. 2010, ko je prebival v Bosni in Hercegovini, poštne pošiljke ne pošiljajo na naslov … . Prav tako pa tudi mail tožnika odvetniku B. G. z dne 18. 8. 2010 ter mail tožnika J. S. istega dne še ne dokazujeta, da je tožnik posest sporne stanovanjske hiše opusti. Nadalje pritožba po svoje prikazuje tudi posamezne izseke dokaznega postopka, predvsem izpoved M. S., vendar pritožba tudi v tem delu ne omaje celovitosti dokazne ocene sodišča prve stopnje.

8. Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice dne 26. 11. 2010 nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, kot to zmotno zatrjuje pritožba, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem izpodbijanega sklepa, da je tožnik sodno varstvo posesti zahteval pravočasno. Kot je bilo že navedeno, je tožnik po prvi zamenjavi ključavnice dne 26. 11. 2010, ključavnico blokiral ter s tem tožencu onemogočil vstopanje v sporno stanovanjsko hišo, sam pa je v hišo vstopal preko balkonskih vrat oz. okna ter je enako storil vsakič, ko je toženec zamenjal ključavnico. Toženec je namreč ključavnico zamenjal kar štirikrat, nazadnje dne 12. 4. 2011, zato gre v takšnem primeru za tako imenovana ponavljajoča motilna dejanja, pri katerih rok za vložitev tožbe teče po vsakem motilnem dejanju znova, saj je tožnik po vsakem takšnem dejanju tožencu posest sporne nepremičnine onemogočil, sam pa je posest še vedno izvrševal. Upoštevaje datum vložitve tožbe in datum zadnjega motilnega dejanja dne 12. 4. 2011, je tožba vsekakor pravočasno vložena.

10. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožnik nima ekonomskega in s tem pravnega interesa, kot vsebinske predpostavke z motenjsko tožbo, saj je tožnik kljub sklenjeni kupoprodajni pogodbi sporno nepremičnino uporabljal še naprej. Sodišče tudi ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj iz izreka sklepa izhaja, da je sodišče ugotovilo motilno dejanje toženca z dne 12. 4. 2011, ne pa tudi z dne 26. 11. 2010. 11. Pravilno je sodišče prve stopnje ugodilo tudi tožbenemu zahtevku za vrnitev v izreku navedenih premičnin ter je pri tem pravilno sledilo izpovedbi tožnika, ki jo je potrdila priča S. M., potrdile pa so jo tudi predložene fotografije, ob tem, da je celo sam toženec priznal, da je bil on tisti, ki je poskrbel za odstranitev stvari iz stanovanjske hiše. 12 .Ker pritožba ni uspela izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (365/2 člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo tožnika pa ni bil potreben, zato pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (1.odst. 154. čl. ZPP).