Jedro

Po določbah Uredbe o taksi za obremenjevanje vode se taksna obveznost nanaša na komunalne odpadne vode vseh uporabnikov, torej tako tistih, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kot tistih, ki imajo greznice. Vprašanje, od kod tožena stranka črpa vodo, ni pravno pomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 7.9.1998, opr.št. I 452/98-2 v 1. in 3. točki izreka, s katerim je bilo tožencu naloženo, da plača tožniku glavnico v znesku 4.156,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1998 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 9.667,80 SIT. Prisojeni znesek se nanaša na neplačane račune za obdobje od januarja do vključno aprila 1998, po katerih mora toženec plačati takso za obremenjevanje vode v mesečnih zneskih po 989,00 SIT. S kapitaliziranimi obrestmi znaša torej glavnica 9.156,30 SIT. Proti sodbi se pritožuje toženec. Navaja, da odklanja plačilo, ker tožeča stranka ni naložila plačila takse vsem občanom. Ni priključen na javno vodovodno omrežje, zaradi česar takse tudi ni dolžan plačati. Uporablja vodo iz vaškega vodovoda, ki so ga vaščani zgradili sami in ga sami tudi upravljajo. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba ni utemeljena. Pravna podlaga za odločitev o tožbenemu zahtevku tožeče stranke so določbe Uredbe o taksi za obremenjevanje vode, Ur.l. RS, št. 41-1981/1995, Ur.l. RS, št. 44-2157/1995, Ur.l. RS, št. 8/385/1996. Na te določbe (3., 2. odstavek 4., 7., 27. člen) je prvo sodišče tudi pravilno oprlo svojo odločitev. Toženec v pritožbi ponavlja svojo trditev pred prvim sodiščem, da odklanja plačilo, ker tožeča stranka plačila ni naložilo vsem občanom. Na to trditev je v izpodbijani sodbi pravilno in popolno odgovorilo že prvo sodišče in ta ugovor tožene starnke utemeljeno zavrnilo. Tudi v pritožbi tožena stranka višini tožbenega zahtevka ne oporeka, postavlja pa trditev, da je toženec priključen na vaški vodovod, s katerim tožeča stranka ne upravlja. Taksna obveznost po citirani uredbi se nanaša na komunalne odpadne vode vseh uporabnikov, torej tudi tistih, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje, ali imajo greznice, in vprašanje, od kod toženčevo gospodinjstvo črpa vodo, ni pravno pomembno. Po ugotovitvi, da prvo sodišče z izpodbijano sodbo in v postopku pred njo ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo po določbi 353. člena ZPP.