Jedro

Med udeležencema postopka, bivšima zakoncema, je sporen tako obseg skupnega premoženja, kot delež na njem. Če obstaja med udeležencema takšen spor, je vsekakor potrebno najprej razčistiti obseg skupnega premoženja, saj je delež mogoče določiti šele, ko se ve za obseg skupnega premoženja. Kljub temu pa je sodna praksa enotna, da se lahko na pravdo (hkrati in skupaj) napotita oba udeleženca.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i - v točki I. delu, kolikor je predlagateljici naloženo, da mora vložiti tožbo, s katero bo dokazala, da sta deleža nepravdnih udeležencev na skupnem premoženju enaka in pristavek v prvi alineji »brez nadzidane stavbe« - v točki II. pa kolikor je nasprotnemu udeležencu naloženo, da je dolžan vložiti tožbo, s katero bo dokazal, da v skupno premoženje nepravdnih udeležencev spada osebni avto znamke Fiat Lancia Y10 registriran na ime predlagateljice.

V ostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem a izpodbijanem delu potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdni zadevi, ki se je začela na predlog predlagateljice, da se razdruži skupno premoženje razvezanih zakoncev, izdalo sklep, s katerim je udeleženca napotilo na pravdo in sicer predlagateljico, da dokaže, da spadajo v skupno premoženje tudi nepremičnine navedene v izreku tega sklepa pod točko I in da dokaže, da sta deleža nepravdnih udeležencev na skupnem premoženju enaka, nasprotnega udeleženca pa, da vloži tožbo, s katero bo dokazal, da v skupno premoženje nepravdnih udeležencev spada osebni avto znamke Fiat Lancia Y10, registriran na ime predlagateljice, in da dokaže, da znaša njegov delež na skupnem premoženju več kot ½, in sicer 80%. Do pravnomočnosti sodb oz. do poteka roka za vložitev tožb je nepravdni postopek prekinilo in odločilo je tudi, da v primeru, če udeleženca ne bosta v določenem roku vložila tožbe, bo postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, za katere ju je napotilo na pravdo.

Zoper odločbo o napotitvi na pravdo se je pritožil nasprotni udeleženec. Glede napotitve v I. točki izreka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče odločilo preko predloga oz. zahtevka predlagateljice, ker je predlagateljico napotilo na pravdo zaradi ugotovitve deleža na celotnem skupnem premoženju, ne pa samo na nepremičnini, katerih obseg in delež je med strankama sporen. Glede stanovanjske opreme oz. glede premoženja, to je stanovanjske hiše v B., se je predlagateljica strinjala, da se je ne napoti na pravdo oz. glede drugega premoženja celo umaknila predlog. Pritožnik meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Napotitveni sklep ne upošteva temeljnega načela stvarnega prava, to je načela superficies solo cedit po katerem je vse, kar je trajno na nepremičnini, sestavina nepremičnine. Lastninska pravica na zemljišču, kot glavni stvari se avtomatično razširi tudi na zgradbo, kot sestavino zemljišča, zato se lastninsko stanje na zemljišču ne more in ne sme razlikovati od lastninskega stanja na zgrajeni stavbi, ki leži na zemljišču. Vsebina napotitvenega sklepa pod točko I. pa je v nasprotju s tem pravilom stvarnega prava. Tudi v točki II. izreka je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj je iz podatkov spisa razvidno, da glede avtomobila znamke Fiat Lancia Y10 ni bilo spora med udeležencema, da predstavlja skupno premoženje. Napačna pa je tudi napotitev predlagateljice na pravdo, da dokaže polovičen delež, nasprotnega udeleženca pa, da dokaže delež do 8/10. Takšen izrek je sam s seboj v nasprotju, saj gre za zahtevka, če bi bila tako vložena, ki se med seboj izključujeta. Sodišče lahko o deležu odloči le, na podlagi enega zahtevka. Sicer pa obrazložitve o napotitvi nasprotnega udeleženca na pravdo, odločba sploh nima. Materialnopravno zmotno je tudi stališče sodišča, da so denarna sredstva generična stvar in da so lahko zato samo predmet dajatvenega zahtevka. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je po stališču sodne prakse mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka, zato bi sodišče ravnalo pravilno, če bi tudi glede obsega in ugotovitve deleža na denarnih sredstvih kot potrošni generični stvari, eno od nepravdnih strank napotilo na pravdo. Najprej bi sploh moralo ugotoviti, ali obstaja spor o obsegu denarnih sredstev oz. o deležu na njih in skladno s to predhodno ugotovitvijo izdati tudi glede denarnih sredstev napotitveni sklep. Pritožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

V konkretni zadevi izhaja iz podatkov spisa, da je med udeležencema postopka, bivšima zakoncema, sporen tako obseg skupnega premoženja, kot delež na njem. Če obstaja med udeležencema takšen spor, je vsekakor potrebno najprej razčistiti obseg skupnega premoženja, saj je delež mogoče določiti šele, ko se ve za obseg skupnega premoženja. Kljub temu pa je sodna praksa enotna, da se lahko na pravdo (hkrati in skupaj) napotita oba udeleženca. Tisti, ki zatrjuje, da spada določeno premoženje v skupno premoženje, bo moral dokazati obseg, tisti, ki zatrjuje večji delež od polovice, pa bo moral dokazati delež. Sodišče prve stopnje je zato na pravdo pravilno napotilo oba udeleženca. Pritožba pa ima prav, da je zmotna napotitev predlagateljice v delu, kjer ji sodišča nalaga, da mora dokazati enaka deleža. Ker nasprotni udeleženec zatrjuje višji delež (80%), je on tisti, ki mora v pravdi dokazati večji delež od polovice. Pritožbeno sodišče je zato moralo v tem delu pritrditi pritožbi nasprotnega udeleženca in razveljaviti zadnjo alinejo I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Iz teh razlogov pa ni utemeljena pritožba v delu, kjer je na pravdo zaradi dokazovanja višjega deleža, napoten nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec, ki zatrjuje, da znaša njegov delež 80%, bo moral ta delež dokazati.

Po trditvah predlagateljice spadajo v skupno premoženje tudi določene nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane na nasprotnega udeleženca, zato je pravilna predlagateljičina napotitev na pravdo, da to dokaže. V pravdi bo morala torej dokazati, da so tudi nepremičnine, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa pod tč. 1 skupno premoženje bivših zakoncev. Ni točna trditev, da je v izreku napotitvenega sklepa predlagateljica napotena na pravdo zaradi dokazovanja celotnega premoženja, saj je izrek povsem jasen, da mora vložiti tožbo zaradi dokazovanja skupnega lastništva na nepremičninah, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last nasprotnega udeleženca in glede katerih je med udeležencema spor, ali so posebno premoženje nasprotnega udeleženca ali spadajo v skupno premoženje. Pri tem pa je treba pritrditi pritožbi, da je pristavek pri nepremičninah, navedenih v prvi alineji 1. točke »brez nadzidane stavbe« materialnopravno zmoten. Po 18. členu SPZ je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemljiške površine, skupaj z vsemi sestavinami. Če je zato na določeni nepremičnini zgrajen objekt, deli usodo nepremičnine in se glede objekta uporabljajo pravila o prirasti (člen 48 SPZ). Zato je pritožbeno sodišče pristavek, za katerega ni materialnopravne podlage, moralo razveljaviti.

Prav tako je moralo razveljaviti pritožnikovo napotitev na pravdo zaradi dokazovanja, da v skupno premoženje nepravdnih udeležencev spada osebni avtomobil znamke Fiat Lancia Y10, registriran na ime predlagateljice, saj nasprotni udeleženec pravilno opozarja, da to dejstvo med strankama postopka ni bilo sporno (list. št. 54 spisa).

V ostalem delu, kot povedano, pritožba ni utemeljena, ker je bila prekinitev tega postopka zaradi dokazovanja obsega in deleža na premoženju potrebna. Po mnenju pritožbenega sodišča sicer glede na obseg spornih dejstev med udeležencema ni bilo smiselno vložiti predlog za delitev premoženja, saj se bo moralo v pravdi razčistiti vse, na kar opozarja pritožba. Ker pa v določbah ZNP ni podlage za zavrženje predloga niti, ko je že na samem začetku nepravdnega postopka vse sporno, mora nepravdni sodnik napotiti udeležence na pravdo, v kateri bo moralo sodišče ne glede na postavljeni tožbeni zahtevek, če je sporen samo del premoženja, ugotoviti celotno skupno premoženje, saj je to praviloma nedeljiv materialnopraven pojem. Da bo odločilo o spornem delu, bo torej moralo predhodno ugotoviti način pridobitve, prispevanja in nastanka celotnega premoženja, pa tudi že delne delitve, če je do nje prišlo, kar se da razbrati iz navedb nasprotnega udeleženca, ki trdi, da si je predlagateljica že pridržala na račun svojega deleža določene večje denarne zneske. Pritožba ima prav, da je v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju mogoče zahtevati tudi ugotovitev deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari (tako tudi odločba II Ips 479/2006). Ker pa okoliščina, da je predlagateljica denarna sredstva na račun delitve skupnega premoženja že zadržala (l.št. 24 spisa) ni sporna, ni bilo potrebna glede teh denarnih sredstev napotitev na pravdo. Bodo pa tudi ta denarna sredstva predmet ugotavljanja odločilnih dejstev za presojo obsega in deleža skupnega premoženja in predvsem tega, ali je še ostalo kaj od skupnega premoženja, kar ni bilo že razdeljeno med zakoncema. Vse te okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba niso pomembne v tej fazi postopka, bodo pa pomembne v pravdnem postopku, če bo sprožen s strani udeležencev. Napotitveni sklep udeleženca tudi ne obvezuje, da vložita točno takšne zahtevke, kot je navedeno v izreku tega sklepa, saj morata sama oblikovati tožbeni zahtevek v pravdi tako, da bosta dosegla cilja, ki ga zasledujeta in se bo zadeva vrnila v nepravdni postopek po pravnomočnosti sodbe o ugotovitvi kaj še spada v skupno premoženje udeležencev zaradi izvedbe fizične razdelitve tega premoženja.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo po 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s členom 37 ZNP samo v delu, ki je razviden iz izreka te odločbe, v ostalem delu pa je odločitev o prekinitvi nepravdnega postopka in napotitvi obeh udeležencev na pravdo po 2. odst. 365.čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP potrdilo.