Jedro

Z navedbami, da naj bi zakonita zastopnica ne podpisala nobenega »dokumenta v zvezi s pravnim poslom«, pritožnica izpodbija prav dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (ki je ugotovilo, da je bil med strankama posel sklenjen). To pa ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v sporu majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, izdano brez oprave naroka v sporu majhne vrednosti na podlagi drugega odstavka 454. člena Zakona o pravdnem postopku,1 tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik toženki dobavil goveje meso, česar toženka ni prerekala, prav tako ni niti trdila, da bi meso plačala, niti ni navedla razlogov, zakaj naj tega ne bi bila dolžna storiti.

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje2 toženka in med drugim navaja, da do sklenitve posla ni prišlo, saj zakonita zastopnica V. H. ni podpisala nobenega dokumenta v zvezi s tem pravnim poslom. Druge osebe v podjetju ali izven njega niso bile pooblaščene za sklepanje pravnih poslov.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da so bile toženkine navedbe v postopku na prvi stopnji pavšalne in neizkazane.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (443. člen ZPP), v katerem veljajo posebna pravila postopka. Med drugim je v sporu majhne vrednosti tožnik dolžan navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze že v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V nadaljevanju postopka lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotnika (primerjaj 452. člen ZPP). Sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (primerjaj prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožnica z navedbami, da naj bi zakonita zastopnica ne podpisala nobenega »dokumenta v zvezi s pravnim poslom,« izpodbija prav dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (ki je ugotovilo, da je bil med strankama posel sklenjen). To pa ni pritožbeni razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v sporu majhne vrednosti. Ker drugih pritožbenih navedb toženka ne podaja, bi že to zadoščalo za zavrnitev pritožbe.

7. Zgolj dodatno pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ugovor nepodpisa dokumentov tudi nedopustna pritožbena novota (337. člen ZPP), saj teh ugovorov toženka tekom postopka na prvi stopnji ni podala. Kakšna je vsebina in namen pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, je sodišče prve stopnje lepo pojasnilo v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in temu pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Poleg tega le še pojasnjuje, da tudi, če bi držalo, da zakonita zastopnica toženke ni podpisala nobenega dokumenta, to samo po sebi še ne bi zadoščalo za zavrnitev zahtevka, saj je mogoče prodajno pogodbo za premične stvari (krava oziroma njeno meso je premična stvar) veljavno skleniti tudi ustno, brez podpisovanja kakršnihkoli listin.

8. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške (154. člen v zvezi s 163. členom ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Vloga je sicer naslovljena »ugovor zoper sodbo,« vendar sodišče druge stopnje upoštevaje vsebino vloge le-to obravnava kot pritožbo zoper sodbo.