Jedro

Za odločitev je bistveno, da je tožnik podatek o lastništvu vrednostnih papirjev zamolčal, na odločitev pa nima vpliva dejstvo, da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer prosilec nadaljnjih šest mesecev od pravnomočnosti te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik dne 8. 3. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom, ki teče pod opr. št. III K 29643/2010. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tudi finančni pogoj. Navedeni pogoj se ugotavlja na podlagi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov, ki ga tožnik navede v pisni izjavi, ter jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za pomoč. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v vlogi navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev. Iz evidence Klirinško depotne družbe pa izhaja, da je tožnik lastnik investicijskega kupona ... Tožnik je torej v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke, ko je navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev, zato je tožena stranka njegovo vlogo v skladu z 20. členom ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je vrednostne papirje, ki jih je dobil na podlagi certifikata, prodal družbi A. Prav tako je delnico kabelskega operaterja B. prodal navedenemu operaterju. Ker drugih vrednostnih papirjev nima, je v rubriki označil odgovor ne. Tožena stranka je ugotovila, da je po evidenci KDD lastnik investicijskega kupona, česar pa ni vedel. Po preverbi pri A. je prejel obrazložitev, da ima na računu depotne družbe eno enoto INDGL, odstotek lastništva 0,0000. Uslužbenka mu je tudi pojasnila, da je enota ostala pri prodaji certifikatov oziroma delnic iz razloga ohranitve računa. Po poizvedbah je tudi ugotovil, da je ena enota dne 28. 3. 2011 bila vredna 9,81 EUR, za zaprtje računa pa bi moral plačati strošek v višini 20,00 EUR. Namen navedenega vrednostnega papirja je zgolj ohranjanje odprtega računa, saj stroški za zaprtje znašajo 20,00 EUR, kar pa ni pravično. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, št. 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil odgovor ne. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnik po podatkih uradne evidence KDD lastnik enega investicijskega kupona ... Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec ogovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi torej ni pomembno, da vrednost navedenega investicijskega kupona znaša le 9,81 EUR, niti da na podlagi navedenega vrednostnega papirja tožnik zgolj ohranja odprti račun pri KDD, niti da bi stroški zaprtja računa znašali 20,00 EUR. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).