Jedro

Dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške udeležbe na naroku, saj ga je sodišče na narok vabilo in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka tako, da se znesek 623,97 EUR nadomesti z zneskom 1.773,31 EUR.

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžniku 182,39 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 14. 12. 2018, kolikor se nanaša na stroške odstranitve nerabnih snovi iz bioplinske elektrarne oziroma na plačilo 19.177,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Nadaljevalo je izvršilni postopek po sklepu z dne 14. 12. 2018 za preostanek terjatve 19.177,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet ter premičnih stvari dolžnika (II. točka izreka). Določilo je izvršitelja (III. točka izreka) in v presežku zavrglo predlog upnika z dne 7. 9. 2020 (IV. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora povrniti dolžniku stroške 623,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zavrnilo zahtevek upnika in dolžnika za plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov (V. točka izreka). Po pobotanju stroškov 495,91 EUR, do katerih je upravičen upnik (15 % uspeha), s stroški 1.119,88 EUR, do katerih je upravičen dolžnik (75 % uspeha), mora upnik povrniti dolžniku 623,97 EUR izvršilnih stroškov. Navedene stroške dolžnika je neupravičeno povzročil upnik, ker je predlagal izvršbo za 277.295,74 EUR, dejansko pa je upravičen za znesek iz izreka sklepa. V presežku je zavrnjen zahtevek za plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika in dolžnika, ker so nepotrebni, stranki sta navajali enaka dejstva in okoliščine kot v predlogu in ugovoru ter gre za ponavljajoče trditve o utemeljenosti predloga in ugovora.

2. Zoper V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je upnik predlagal izvršbo za 277.295,74 EUR, uspel pa je za 19.177,63 EUR. Matematični izračun pokaže, da je uspel zgolj z 8,4 % in mu zgolj v takšnem odstotku pripadajo stroški postopka, dolžniku pa glede na njegov 91,6 % uspeh stroški v navedenem odstotku. Sodišče bi moralo dolžniku priznati tudi potrebne stroške za udeležbo na naroku 21. 10. 2019, saj je narok razpisalo sodišče in ga na narok vabilo, prav tako je bil na naroku zastopan po odvetniku. Dolžniku pripadajo potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče v Celju.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da ne nasprotuje kriteriju, ki ga je izbralo sodišče pri odmeri stroškov. Nasprotuje pa deležem, kot jih je določilo sodišče. Upnik pritrjuje dolžniku, da je sodišče zmotno ocenilo uspeh strank, vendar ne na škodo dolžnika, pač pa na škodo upnika. Upnik je v celoti uspel v 274.962,23 EUR, ne pa tudi v delu iz naslova popravila bioplinskih motorjev, kar pomeni, da njegov uspeh znaša 51,58 %, uspeh dolžnika pa 48,42 %. Upnik po medsebojnem pobotu ne dolguje dolžniku ničesar več. Nasprotno, dolžnik je tisti, ki dolguje upniku 702,24 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik ni vložil pritožbe zoper sklep o stroških v V. točki izreka, pač pa zgolj odgovor na pritožbo dolžnika. S slednjim ne more vsebinsko izpodbijati odločitve sodišča prve stopnje in se zavzemati za svoj večji uspeh v ugovornem postopku. Zato neupoštevno navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ocenilo uspeh strank na njegovo škodo, da je njegov uspeh 51,58 %, uspeh dolžnika 48,42 % ter koliko mu pripada skupnih stroškov glede na višji uspeh in končno, da dolžniku po medsebojnem pobotu ne dolguje ničesar več, pač pa da je dolžnik tisti, ki dolguje upniku 702,24 EUR izvršilnih stroškov.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je sklep neobrazložen in da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da iz sklepa ni mogoče razbrati na kakšen način je sodišče ugotovilo uspeh, da ga ni mogoče preizkusiti in da ga je potrebno razveljaviti v odločitvi o stroških. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo za 277.295,74 EUR in da je dejansko upravičen do zneska iz izreka, to je 19.177,63 EUR (16. točka obrazložitve sklepa). Iz tega je določilo uspeh upnika 15 % in dolžnika 75 % (16. točka obrazložitve sklepa), pri čemer je izostalo 10 %. Ali je določitev višine uspeha pravilna ali ne, je stvar nadaljnje presoje.

7. Dolžnik utemeljeno navaja, da uspeh ni takšen kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sicer tudi ni takšen, kot ga v pritožbi navaja dolžnik, vendar ker se zavzema zase za nižji uspeh in posledično za upnika za višji uspeh, kot bi jima pripadal, je sodišče druge stopnje upoštevalo v pritožbi pričakovan uspeh dolžnika 91,6 % in upnika 8,4 %.

8. Nadalje dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške za udeležbo na naroku, saj ga je razpisalo sodišče in ga na narok vabilo, da je bil zastopan po odvetniku in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče. Iz zapisnika o naroku zaradi ugovora dolžnika z dne 21. 10. 2019 izhaja, da je namen naroka razjasnitev v zvezi z ugovornimi navedbami dolžnika, tudi možnost preizkusiti morebitno sklenitev poravnave med strankama oziroma ugotoviti nesporen znesek terjatve, da bi sodišče v okviru ugovornega postopka odločalo le za sporen delež terjatve, ki jo uveljavlja upnik. Stroški dolžnika za pristop na narok zaradi ugovora so bili potrebni za postopek glede na splošno določbo prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Sodišče prve stopnje bi moralo dolžniku poleg pritožbeno neizpodbijanih stroškov (nagrado za sestavo ugovora 1900 točk, sodno takso 55,00 EUR, materialne stroške 2 %, 22 % DDV v sicer višjem odstotku uspeha) priznati še nagrado za zastopanje na naroku 950 točk po 8. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), ne v presežku do zahtevanih 1900 točk, kilometrino M.-C. in nazaj 37,00 EUR, 1 % materialnih stroškov od presežka nad 1000 točk in DDV na dodatno odmerjene stroške. Upoštevaje uspeh znašajo skupni stroški dolžnika 2.051,02 EUR.

10. Pritožbeno neizpodbijani stroški upnika znašajo glede na nižji 8,4 % uspeh 277,71 EUR. Po delnem pobotu je upnik dolžan povrniti dolžniku 1.773,31 EUR stroškov ugovornega postopka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo sklep o stroških (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik je zaradi uspeha s pritožbo upravičen tudi do potrebnih stroškov za sestavo pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo pritožbe 200 točk po šesti točki tarifne št. 27 OT, ne v presežku do zahtevanih 300 točk glede na sporno vrednost razlike v stroških, materialne stroške 2 %, 22 % DDV, sodno takso 33,00 EUR. Skupaj znašajo stroški tega pritožbenega postopka 182,39 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.