- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 1373/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1373.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Duševne bolečine zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenjaTožnik zahteva odškodnino za duševne bolečine, ki jih je utrpel zaradi kršitve njegovih starševskih pravic s strani toženke.
- Utemeljenost pritožbeToženka v pritožbi navaja slabo premoženjsko stanje in obtožuje tožnika, vendar pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
- Zamudna sodbaSodišče je odločilo z zamudno sodbo, ker toženka na tožbo ni odgovorila.
- Pogoji za ugoditev tožbenemu zahtevkuSodišče je ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot jih določa Zakon o pravdnem postopku.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik zatrjuje pravno priznano škodo v obliki duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenja, ki jo sodna praksa priznava, pri čemer zahtevana odškodnina od sodne prakse ne odstopa.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka tožniku v roku 15 dni dolžna plačati 2.400 EUR.
2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka, ki opozarja na svoje slabo premoženjsko stanje. Navaja, da je tožnik (pomotoma ga označi kot toženo stranko) nasilnež, bivši zapornik, da ogroža njo in njuno hči ter ne plačuje preživnine.
3. Na pritožbo je odgovoril tožnik ter navedel, da toženkine trditve niso resnične niti izkazane, zato predlaga, da jo sodišče zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki ni spoštovala sodne odločitve o izvrševanju stikov z mladoletno hčerko, je te preprečevala, se ni odzivala na pozive Centra za socialno delo in sodišča, s čimer je kršila njegove starševske pravice, mu onemogočila sodelovanje pri vzgoji in mu povzročila duševne bolečine. Tožnik torej zatrjuje pravno priznano škodo v obliki duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenja, ki jo sodna praksa priznava, pri čemer zahtevana odškodnina (2.400 EUR) od sodne prakse ne odstopa1. Ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče o tožbenem zahtevku odločilo z zamudno sodbo.
6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 318. členu določa pogoje, po katerih v primeru, če tožena stranka na tožbo ne odgovori, sodišče ugodi tožbenemu zahtevku2. Toženka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da so bili ti pogoji izpolnjeni, v to pa se je v okviru uradnega preizkusa prepričalo tudi pritožbeno sodišče. 7. Po določilu drugega odstavka 338. člena ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbene navedbe toženke, v katerih prikazuje tožnika kot nasilneža in se sklicuje na šibko premoženjsko stanje, ne sodijo v okvir dopustnih pritožbenih razlogov, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.
8. Ker v pritožbi navedeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.
1 Odločbe VS RS II Ips 14/2016, II Ips 53/2006, VSL I Cp 1459/2017. 2 Ti pogoji so: (1) da je tožba pravilno vročena v odgovor, (2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, (3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in (4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.