U-I-32/03 -5

6. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Krambergerja iz Zreč na seji dne 6. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2., 9. in 18. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 47/03, ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik o sebi navede in izkaže, da mu je priznan status bivšega političnega zapornika po Zakonu o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri) in sicer za čas od 28. 5. 1945 do 3. 11. 1945 ter od 2. 1. 1946 do 25. 12. 1948. Iz iste priložene odločbe Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic še izhaja, da je zahteval enak status tudi za čas, ko mu je bila zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda preko državne meje odvzeta prostost, ter za čas služenja vojaškega roka v Jugoslovanski vojni mornarici.

2.Pobudnik izpodbija 2. člen ZPKri, ne da bi navedel, katero od njegovih določb. Zatrjuje, da je v neskladju s 14. členom Ustave. Prav tako izpodbija 9. člen ZPKri, ker da je v neskladju s 15. členom Ustave, in 18. člen, ker da nasprotuje pravici do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Člen 2 ZPKri določa v prvem odstavku, kdo lahko zahteva status bivšega političnega zapornika. Le glede tega dela člena je pobudnik vsaj verjetno izkazal pravni interes za izpodbijanje. Ni pa obrazložil, zakaj je po njegovem mnenju ta določba (na podlagi katere je tudi sam pridobil status bivšega političnega zapornika) v neskladju z Ustavo. Zatrjuje, da gre za "globok poseg v človekove pravice", a tudi te trditve ne obrazloži. Neskladja med zakonsko in ustavno določbo ni.

4.Člen 9 ZPKri določa poseben organ, ki odloča o upravičenosti zahteve za priznanje statusa bivšega političnega zapornika.

Pravica do pridobitve tega statusa ni ena od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, o katerih 15. člen Ustave določa, kako se uresničujejo in kako omejujejo. Že zaradi tega je pobudnikova trditev o neskladju med določbami omenjenega člena Ustave ter izpodbijanega člena ZPKri očitno neutemeljena.

5.Člen 18 ZPKri določa, da zoper sklep Komisije iz 9. člena ni pritožbe (prvi odstavek), hkrati pa določa (drugi odstavek), da je zoper zavrnilni sklep dopusten upravni spor. Vsebina tega člena torej prizadetega ne prikrajša za pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), temveč jo, nasprotno, zagotavlja.

6.Pobuda se je torej v vsej treh svojih delih pokazala kot očitno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić