Jedro

Nesporno je, da v konkretnem primeru stiki med predlagateljem in otrokoma ne potekajo že 16 mesecev (do izdaje izpodbijanega sklepa). Že samo dejstvo, da je prišlo do tako dolge prekinitve stikov, kaže na to, da sta otroka ogrožena. Tako sodna praksa kot tudi stroka sta namreč večkrat izpostavili, da je skladen razvoj otroka dolgoročno ogrožen v primeru izostanka stikov z enim ali obema staršema.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, v kateri predlaga, da se stiki med mladoletnima otrokoma A. in B. ter predlagateljem izvršujejo enkrat tedensko, in sicer vsak drugi vikend od petka po vrtcu do nedelje do 18. ure (I. točka izreka). Sklenilo je še, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v višini 664,51 EUR v roku osmih dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do dneva plačila (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj.

Navaja, da je odločitev sodišča napačna in da posega v njegove ustavne pravice (54. in 57. člen Ustave RS) ter pomeni tudi kršitev 8. člena EKČP. ESČP poudarja, da je temeljni element pravice do družinskega življenja pravica do stikov med starši in otroki. Ni mogoče prezreti, da stiki med očetom in otrokoma ne potekajo od 22. 2. 2024, kar je že sama po sebi okoliščina, ki grobo posega v koristi in pravice otrok. Tako dolga prekinitev stikov ni sorazmerna, pri čemer iz obrazložitve sklepa ne izhaja, zakaj je nadaljnja prekinitev stikov za nedoločen čas oziroma celo do konca sojenja nujna in je ni mogoče omiliti oziroma odpraviti z izrekanjem stikov pod nadzorom pristojnega CSD.

V predkazenskem postopku pred pristojnim ODT so se v času od prepovedi približevanja dalje zbirala obvestila in posamezni dokazi. Prvotna slika, kot jo je prikazovala nasprotna udeleženka, se je pričela kazati drugače. Predlagatelj je na to opozarjal ter vložil v spis posamezne listine, tudi v okviru postopka odločanja o začasni odredbi, vendar se sodišče do njih ni opredelilo, ali pa jih je interpretiralo v njegovo škodo. Dejansko stanje je zato ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Predlagatelj se sklicuje na izjave strokovnih delavk vrtca ter na klinično psihološko izvedensko mnenje. Sodišče je prevelik del obrazložitve namenilo odnosu med predlagateljem ter njegovim bratom, čeprav je bil dejansko predlagatelj žrtev hudega kaznivega dejanja poskusa umora, kar mu sodišče pri odločanju očitno šteje v škodo in čeprav je poudaril, da je rehabilitiran in ne potrebuje več psihološke pomoči. Sodišče se ni opredelilo do mnenja CSD v delu, kjer je bilo nakazano, da je potrebno razmišljati o stikih pod nadzorom. Sodišče bi o stikih pod nadzorom moralo odločati že zaradi varstva koristi otroka. Opredelilo se tudi ni do dejstva, da je predlagatelj eno leto obiskoval trening socialnih veščin, zato so nerazumljivi očitki sodišča, da se ni pripravljen vključiti v ustrezne oblike pomoči. Opozarja na pristranskost pristojnega CSD. Ne gre spregledati, da je pristojno ODT 6. 3. 2025 izdalo namero o zavrženju kazenske ovadbe, ki temelji na poročilu policije, iz katerega izhaja, da si je nasprotna udeleženka vse izmislila, vendar je nato nasprotna udeleženka predložila nove dokaze, zato dejansko postopek pred ODT še ni zaključen.

3.Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo ter predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja ter starša mladoletnega sina B. in hčere A. Predlagatelju je bila z odredbo Policijske uprave C. dne 22. 2. 2044 izrečena prepoved približevanja. Nato mu je bil s sklepom IV N 116/2024 z dne 18. 4. 2024 izrečen ukrep prepovedi približevanja po določilih ZPND za dobo enega leta. Po prenehanju prepovedi približevanja je predlagatelj dne 5. 6. 2024 v okviru postopka zaradi odločitve o varstvu in vzgoji ter določitvi stikov ter preživnine podal predlog za izdajo začasne odredbe glede določitve stikov z otrokoma, ker stiki med njim in otrokoma ne potekajo že vse od 22. 2. 2024 dalje. Sodišče je njegov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da niti s stopnjo verjetnosti ni izkazal, da sta otroka, ker nimata stikov s predlagateljem, ogrožena.

6.Pritožba pravilno opozarja, da mora sodišče v postopku za varstvo koristi otroka tudi po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen ter bi se z njeno izdajo njegova ogroženost odpravila ali vsaj omilila. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Namen stikov je v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, vendar pa lahko sodišče po 1. odstavku 173. člena Družinskega zakonika (DZ) stike omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Starševska skrb pripada obema staršema, neodvisno od tega, ali starša živita skupaj. Starš, pri katerem otrok živi, zato ne more samovoljno onemogočiti stikov z drugim staršem. Če pride do spora, o tem odloča sodišče.

7.Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče pri tehtanju ni opredelilo do obsežnega poročila policije z dne 5. 6. 2024, niti do mnenja CSD, kjer je bilo nakazano, da je potrebno razmišljati o stikih pod nadzorom. Namen izvajanja stikov pod nadzorom je ravno v tem, da otrok in starš pretrgano vez ob strokovni pomoči okrepita do te mere, da se lahko stik izvaja samostojno. Celovito se tudi ni opredelilo do izvedenskega mnenja izvedenke D. D., iz postopka II Kpd 000/2025, iz katerega, med drugim, izhaja, da je izvedenka prepoznala škodljivo ravnanje nasprotne udeleženke kot matere v razmerju do hčerke A., saj je ravnala izredno sugestibilno ter deklico usmerjala k podajanju pričakovanih odgovorov. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, kar opozarja pritožba, da se predlagatelj ni vključil v ustrezne oblike pomoči. Kot izhaja iz dopisa Društva za nenasilno komunikacijo, je predlagatelj zaključil enoletni program Treninga socialnih veščin za osebe, ki povzročajo nasilje. Na naroku je tudi življenjsko sprejemljivo pojasnil, da ne more obiskovati s strani CSD v dopoldanskem času ponujene mu osebne pomoči zaradi delovnih obveznosti v tem času.

8.Nesporno je, da v konkretnem primeru stiki med predlagateljem in otrokoma ne potekajo že 22. 2. 2024. Že samo dejstvo, da je prišlo do tako dolge prekinitve stikov kaže na to, da sta otroka ogrožena. Tako sodna praksa kot tudi stroka sta namreč večkrat izpostavili, da je skladen razvoj otroka dolgoročno ogrožen v primeru izostanka stikov z enim ali obema staršema.

9.Sodišče bo zato v ponovljenem postopku moralo, upoštevajoč vse zbrano dokazno gradivo, tehtati med ogroženostjo otrok zaradi daljše prekinitve stikov ter njuno morebitno ogroženost zaradi njihovega izvajanja, pri tem pa ni vezano na podani predlog udeležencev in lahko upoštevaje načelo koristi otroka izreče katerokoli začasno odredbo, s katero lahko doseže začasno varstvo koristi otroka, torej tudi s strani CSD nakazano izvajanje stikov pod nadzorom. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč nevarnost, da bi bila lahko otroka zaradi nasilnega vedenja predlagatelja ogrožena ob stikih pod nadzorom strokovnih delavcev CSD dejansko ne obstaja, sicer pa lahko strokovni delavec ob zaznavi ogroženosti otroka kadarkoli stik prekine.

10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 173, 173/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54, 57 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.