Jedro

Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija. Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba zoper delno sodbo se zavrne in se potrdi delna sodba v izpodbijanem delu (točka I. izreka).

II. Pritožba zoper sklepa se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa.

III. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 170/2016 z dne 29. 2. 2016 tudi v tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (točka I. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 238,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 59,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za poznejšo sodbo (točka III. izreka).

2. Zoper delno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da pri toženi stranki ni nikoli videl ali spoznal nobene osebe. Kljub temu je naivno zaupal zdravniku in po pošti dostavljeni anketi o rednih dvomesečnih pregledih, ter preko pošte podpisal pogodbo. Pred podpisom pogodbe je plačal še avans v znesku 59,64 EUR. Ob dostavi pogodbe je prejel pravilnik poslovanja tožene stranke, ki je bil strokovno napisan, za razliko od pogodbe št. 2000001434, ki je bila vsebinsko pomanjkljiva in prevarantska. Za to je izvedel šele ob zavrnitvi vseh zdravniških pregledov zaradi preseženega limita starosti, čeprav ta pogoj ni bil vsebovan niti v pogodbi niti v pravilniku poslovanja. Tožnik poudarja, da ni nikoli podpisal izjave ali pristopne listine o sprejemu pogodbenega programa, saj bi kaj takega storil le skrajno nerazsoden človek. Kljub prevarantskemu ravnanju tožene stranke ji je še enkrat poslal prošnjo za prvi zdravniški pregled ter jo spomnil na vplačano akontacijo, vendar ni dobil nobenega odgovora. Je pa tožena stranka vsak mesec pošiljala račune brez opravljenih storitev. Ko je pisno odpovedal storitveno razmerje, je tožena stranka zoper njega sprožila izvršilni postopek na podlagi neverodostojnih listin. Sodišče je na podlagi goljufivih podatkov predlagatelja izdalo neverodostojen sklep o izvršbi z dne 21. 8. 2009, ki je postal pravnomočen dne 5. 9. 2009. Enako je bilo pri izvršbi z dne 21. 9. 2011. Tožnik še dodaja, da mu je bila s prepovedjo nastopa na sodišču v Kočevju kršena 8. in 10. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnika z dne 3. 10. 2016 za plačilo 140,00 EUR. Nato je izdalo še sklep, s katerim je tožniku naložilo v plačilo stroške postopka v višini 483,94 EUR.

5. Tožnik vlaga pritožbo s katero izpodbija oba sklepa in navaja, da mu v izvršilnem postopku ni bil omogočen noben nastop pred sodiščem, saj sodniška pomočnica pri odločanju ni vedela in posledično ni mogla upoštevati, največje storjene napake v prvih dveh izvršilnih postopkih. Izvršilno sodišče je na podlagi goljufivih in neverodostojnih dokaznih listin tožene stranke izdalo sklep o izvršbi in ga potrdilo za pravnomočnega. Na ta način je tožena stranka pridobila nezakonit sklep o izvršbi, z namenom finančno oškodovati drugega, t.j. tožnika. Neresnične so navedbe tožene stranke o obstoju pristopne listine, s katero naj bi bila dogovorjena obveznost vsakomesečnega plačevanja programa tožene stranke. Največji napaki v izvršilnem postopku, ki ga je vodila tožena stranka, sta bili podpis pogodbe v prevari in plagiat tožnikovega podpisa na pristopni izjavi. V preostalem delu so pritožbene navedbe tožnika enake njegovim navedbam v pritožbi zoper delno sodbo, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne ponavlja.

6. Tožena stranka na pritožbo zoper sklepa ni odgovorila.

7. Dne 4. 4. 2018 je tožnik neposredno pri pritožbenem sodišču vložil vlogo, s katero je dopolnil pritožbene navedbe zoper delno sodbo in oba sklepa. Iz vročilnic v spisu je razvidno, da je bila delna sodba tožniku vročena dne 22. 11. 2017, medtem ko sta mu bila sklepa vročena dne 8. 12. 2017. Tožnikova dopolnitev pritožb je bila vložena po izteku pritožbenih rokov, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper delno sodbo:

9. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti, za katere veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Tako se lahko sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tako je bil tožnik s pravnim poukom tudi poučen.

10. Tožnik uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, a ne v zvezi z izpodbijano delno sodbo, temveč s postopkom, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Kočevju. Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija (prvi odstavek 350. člena ZPP). Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.

11. Iz navedenih razlogov so za obravnavani spor neupoštevne tudi pritožbene navedbe, da sta bila zoper tožnika izdana “neverodostojna“ sklepa o izvršbi. Gre za pravnomočno zaključene izvršilne postopke, v katere pritožbeno sodišče ne more in ne sme posegati. Dejstvo, da se tožnik s preteklimi odločitvami sodišč prve stopnje in sodnimi postopki, ki so tekli med njim in toženo stranko ter so pravnomočno zaključeni, ne strinja, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane delne sodbe.

12. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnik do vračila zahtevanih zneskov (238,56 EUR in 2x59,64 EUR) ni upravičen. Tožnik v pritožbi vztraja, da je pogodbo s toženo stranko sklenil zaradi njene prevare, ter da je od pogodbe odstopil. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ni tožnik nikoli uveljavljal izpodbojnosti pogodbe in dosegel njene razveljavitve. Njegov vrnitveni zahtevek iz naslova odstopa od pogodbe pa je že zastaral. Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, saj tožnik ne more zahtevati vračila zneskov, katere je plačal na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Neupravičeno obogatitev predstavlja le prejem koristi brez pravnega temelja.

13. Vsi ostali pritožbeni razlogi se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik s pritožbo obširno opisuje okoliščine sklenitve pogodbe s toženo stranko ter dogodke, ki so temu sledili, saj meni, da jih sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo pri svojem odločanju. Zaradi omejenosti pritožbenih razlogov te navedbe ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (458. člen ZPP).

14. Ker niso podani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zoper delno sodbo zavrniti.

15. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklepa:

16. Tožnik v pritožbi ne navaja razlogov, ki bi kazali, da je odločitev sodišča prve stopnje glede zahtevka za plačilo 140,00 EUR ter glede stroškov postopka napačna. Navaja razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju celoten postopek (kot tudi vsi predhodni postopki med pravdnima strankama) nezakonit. 17. Ker pritožba ne vsebuje razlogov, zaradi katerih bi bila konkretna izpodbijana sklepa nepravilna, ju je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi. odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP-E). Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene od procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

18. Tožnik zahtevka za plačilo 140,00 EUR ni določno opredelil, zato ga je sodišče prve stopnje v skladu s 180. členom in 108. členom ZPP pozvalo na njegovo dopolnitev. Tožnik je bil ob tem opozorjen na pravne posledice neupoštevanja pozivnega sklepa. Ker tožnik svojega tožbenega zahtevka ni ustrezno dopolnil (le-ta je bil tudi po dopolnitvi nedoločen in nerazumljiv), ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (četrti in peti odstavek 108. člena ZPP).

19. Pravilen je tudi sklep sodišča prve stopnje o stroških pravdnega postopka. Tožnik je bil v pravdi v celoti neuspešen, zato mu vračilo priglašenih stroškov ni bilo priznano, naloženi pa so mu bili v plačilo stroški tožene stranke (prvi odstavek 154. člena ZPP).

20. Izpodbijana sklepa sta izdana v sporu majhne vrednosti, zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo le na dejansko stanje, iz že zgoraj obrazloženih razlogov, neupoštevne.

21. Ker je pritožba zoper oba sklepa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

22. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je v zadevi odločala sodnica posameznica.