28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 7. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cpg 425/2005 z dne 7. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. Ig 04/00191 z dne 17. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je v izvršilnem postopku, ki se je nadaljeval zoper družbenika družbe C., d. o. o., izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod), zavrnilo ugovor pritožnika (tedaj dolžnika) po izteku roka. Sodišče je zavzelo stališče, da je pritožnik kot družbenik izbrisane družbe odgovoren za njene obveznosti, saj prenos poslovnega deleža družbe v sodnem registru ni bil izveden. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper prvostopenjski sklep zavrnilo. Soglašalo je s stališčem prvostopenjskega sodišča in še dodalo, da so sporne terjatve nastale v letih 1996 in 1997, ko pritožnik svojega poslovnega deleža še ni prenesel.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 14., 15., 22., 23., 25., 74. in 155. člena Ustave. Zatrjuje, da v navedenem izvršilnem postopku ni bil pasivno legitimiran, ker v času izbrisa družbe iz sodnega registra zaradi prodaje poslovnega deleža ni bil več poslovodja in aktivni družbenik te družbe. Trdi, da je ves čas opozarjal, da je treba ugotoviti dejansko stanje v zvezi z dobrovernostjo upnika glede zaupanja v registrsko stanje. Upnik naj bi zamudil enoletni rok za preusmeritev izvršbe na družbenike. Sodišču očita, da je retroaktivno uporabilo ZFPPod. Odgovornost pritožnika za obveznosti izbrisane družbe naj bi bila nepravična in arbitrarna, sodišči naj bi upniku v vsem sledili, pritožnikovih predlogov in pritožbenih navedb pa naj ne bi upoštevali. Pritožnik zatrjuje odstop od sodne prakse, saj naj bi sicer sodišča po uradni dolžnosti pazila na aktivnost družbenikov. Zaradi navedenega stališča prvostopenjskega sodišča naj bi bilo pritožniku onemogočeno svobodno podjetništvo.

B.

3.Navedbe pritožnika, da v obravnavanem izvršilnem postopku ni bil pasivno legitimiran, ter navedbe v zvezi z ugotavljanjem dobrovernosti upnika po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe prava oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. S tem pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustava v 155. členu in v prvem do tretjem ter petem odstavku 15. člena neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Navedb, ki bi po vsebini pomenile zatrjevanje kršitve četrtega odstavka 15. člena Ustave, pa ustavna pritožba ne vsebuje.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnik utemeljuje s trditvijo, da je sodišče neutemeljeno odstopilo od sodne prakse ter navedbami, da je imelo sodišče pri odločanju različne kriterije za upnika in pritožnika. Pritožnik teh očitkov ni izkazal.

5.Očitek pritožnika, da Višje sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe in da mu je s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave, je pavšalen. Ustavno sodišče ga zato ni moglo preizkusiti.

6.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi izpodbijana sklepa temeljila na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika navedene ustavne določbe. Stališču sodišč, da je pritožnik kot družbenik izbrisane družbe odgovoren za njene obveznosti, ker prenos poslovnega deleža družbe v sodnem registru ni bil izveden, tega ni mogoče očitati.

7.Z navedbo, da je upnik zamudil enoletni rok za "preusmeritev izvršbe" na družbenika izbrisane družbe, pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Iz listin, priloženih ustavni pritožbi, je namreč razvidno, da pritožnik tega očitka ni uveljavljal ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi ne v pritožbi zoper sklep sodišča, s katerim je to odločilo o njegovem ugovoru. To pomeni, da v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo, ni izkoristil. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena ZUstS) namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč tudi materialno izčrpanje (vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Pritožnik je v ugovoru in pritožbi navajal le, da je svoj poslovni delež v navedeni družbi odsvojil in da zato s svojim osebnim premoženjem ne more biti odgovoren za obveznosti družbe.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić