Jedro

Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik zamudne obresti niso prenehale teči, poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko I odmerilo nadaljnje stroške upnikov J. in R.V. na 41.188,67 SIT, pod točko II pa je odločalo o razdelitvi kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine v izvršilnem postopku. Odločilo je, da se najprej poplačajo stroški vseh treh upnikov z obrestmi, nato davek na promet nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in zatem terjatev upnika J.in R. V. v višini 33.921.361,75 SIT, s tem da se šteje, da sta upnika poplačana do višine vrednosti nepremičnine oziroma do zneska 64.787.349,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu. V pritožbi izpodbija najprej znesek stroškov za cenitev nepremičnine s trditvijo, da naj bi ta bil previsok. Dalje v pritožbi navaja, da mu obračuni, ki sta jih upnika predložila na naroku, niso bili dani na vpogled in če ga na narok ni bilo, bi mu obračune sodišče moralo dostaviti. Glede stroškov postopka, ki naj bi se upnikom povrnili, pritožba izpodbija tisti znesek, ki se nanaša na zamudne obresti, katerih seštevek presega znesek glavnice. To velja glede vseh treh upnikov. Po mnenju dolžnika te obresti, kolikor so nastale po 01.01.2002, upnikom ne pripadajo in je izvršba v tem delu nedopustna. Dolžnik tudi meni, da davka v znesku 700.000,00 SIT in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ni dolžan plačati, ker je bil v prodajo nepremičnine prisiljen. Dalje v pritožbi opozarja, da obračuni, predloženi s strani upnika, niso bili usklajeni z izvršilnim naslovom in je zato sodišče samo izračunalo terjatev. Vendar pa je tudi tu prišlo do preseganja zneska obračunanih obresti nad znesek glavnice. Tudi v tem delu naj bi bile obresti, kolikor so tekle po 01.01.2002, nezakonite. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v zdajšnji fazi postopka ne more več izpodbijati zneska stroškov za cenitev nepremičnine. Sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče sodnemu izvedencu gradbene stroke priznalo plačilo za opravljeno delo, je namreč pravnomočen, saj je bil dolžniku vročen 16.07.2001. Ker sodišče prve stopnje sklepa o poplačilu ni oprlo na obračune, ki so jih priložili upniki, kot to v nadaljevanju pritožbe ugotavlja tudi sam dolžnik, pritožba neutemeljeno očita sodišču, da bi mu moralo poslati na vpogled obračune. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče jasno zapisalo, kako je izračunalo posamezne zneske, ki bodo poplačani s kupnino, pridobljeno s prodajo dolžnikove nepremičnine. Po 208.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče odloči o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila, po opravljenem naroku. Na ta narok je bil dolžnik pravilno vabljen, a nanj ni pristopil kljub temu, da je sodišče predhodni narok, ki je bil razpisan za dne 29.04.2005, na njegovo prošnjo že preložilo. Pa tudi sicer sodišče po 208.čl. ZIZ pri poplačilu upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Dolžnik pa niti ne zatrjuje, kaj naj bi bilo v obračunu narobe, razen da pavšalno izpodbija izračun obresti, pri čemer pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, nima prav. Neutemeljeno dolžnik zatrjuje, da davka in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ni dolžan plačati, temveč naj bi te dajatve bremenile upnika. Vrstni red poplačila določa 197.čl. ZIZ, ki predpisuje, da se najprej poravnajo stroški izvršilnega postopka, takoj zatem pa davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino.

Pritožba pa sodišču tudi neutemeljeno očita, da je tako od izvršilnih stroškov kot od plačila glavne terjatve obračunalo previsoke obresti. Po izvršilnem naslovu je dolžan dolžnik plačati od glavnice in od stroškov izvršilnega postopka zakonite zamudne obresti, ki tečejo vse do plačila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno izračunalo višino terjatve na dan, ko je opravilo poplačilni narok, tako da je do tega dne obračunalo zamudne obresti. Ne drži, da bi jih moralo obračunati le do 01.01.2002. S tem datumom, ko je stopil v veljavo Obligacijski zakonik (OZ) namreč zamudne obresti niso prenehale teči, saj gre med strankami postopka za obligacijsko razmerje, za katero se uporabljajo še določila Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - 1060.čl. OZ), poleg tega pa dolžnik v izvršilnem postopku niti ni vložil ugovora, da je terjatev v določenem obsegu prenehala na podlagi dejstev, ki naj bi nastopila po izvršljivosti odločbe.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).