25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1926/2001 z dne 5. 9. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 2001/00266 z dne 9. 5. 2001 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je v izvršilnem postopku sodišče druge stopnje potrdilo sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bila zoper pritožnika (tedaj dolžnika) dovoljena izvršba zaradi izterjave in zavarovanja preživninske terjatve.

2.V ustavni pritožbi in številnih dopolnitvah pritožnik navaja, da se tako sodba, ki nalaga plačilo preživnine, kot tudi sklep o izvršbi glasita na priimek "A.", njegov priimek pa je "A.". Šlo naj bi za dve osebi. Na napačen priimek naj bi mu, dokler ni zahteval poprave, tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval pokojnino. Navaja, da zato, ker so mu sodišča pošiljala vabila na narok pod napačnim priimkom, ni imel možnosti sodelovanja in obrambe v postopku. Meni, da ga ne morejo obsoditi in mu pošiljati tožb, dokler na podlagi uradnih podatkov ne upoštevajo njegovega pravega priimka, vse sodbe pa je treba preklicati. Predlaga, da najdejo krivca, ki mu je spremenil priimek. Navaja, da zaradi malomarnosti ali nepravilnega priimka trpi celo življenje. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje začelo z izvršbo še pred pravnomočno odločitvijo sodišča druge stopnje. Navaja, da je v slabem zdravstvenem in finančnem stanju.

3.Pritožnik je sicer ustavno pritožbo vložil zoper sklep sodišča prve stopnje. Ustavna pritožba zoper ta sklep ne bi bila dovoljena, saj ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev (51. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Vendar je v času, ko je postopek pred Ustavnim sodiščem tekel, v izvršilnem postopku odločilo tudi sodišče druge stopnje. Sklep sodišča druge stopnje je pritožnik v zakonitem roku predložil Ustavnemu sodišču in smiselno je treba šteti, da z ustavno pritožbo izpodbija ta sklep. Ustavna pritožba je s tem dopustna.

4.Napačen zapis imena stranke v sodni odločbi, če je - kot je to v obravnavani zadevi - nedvoumno, da gre le za pomoto v zapisu, ne pa za zmoto v osebi, ne more utemeljiti ustavne pritožbe zoper to sodno odločbo. Na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe takšna pomota namreč ne more vplivati. V obravnavani zadevi sama identiteta stranke, na katero se sodna odločba nanaša, ni sporna. Če pa pritožnik meni, da sodišče s samimi zapisi v sodbi krši kakšno njegovo osebnostno pravico (npr. pravica do osebnega imena), je varstvo te osebnostne pravice lahko predmet samostojnega rednega sodnega postopka.

5.Pritožnikova navedba, da naj v postopku ne bi mogel sodelovati, ker je bilo vabilo naslovljeno na priimek "A." in ne "A.", se sicer nanaša na pravdni postopek po tožbi za ugotovitev očetovstva in plačevanje preživnine, ki ne more biti predmet te ustavne pritožbe. Vendar pa ni odveč dodati, da takšna očitna pomota (da gre le za pomoto izhaja iz tega, da je bilo pisanje poslano na pravi naslov in da je uporabljeno pravo osebno ime) stranke, na katero je naslovljeno sodno pisanje, ne odvezuje obveznosti, da sodišče o tej napaki vsaj obvesti, ne pa da, tako kot je to storil pritožnik, na vročeno sodno pisanje v tem primeru sploh ne reagira.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude