Jedro

Ugotovitev obstoja dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje izvršbe, zaradi dispozitivne narave izvršilnega postopka sodišču nalaga, da upnika pozove na odpravo teh ovir oz. podajo drugih predlogov za uspešno nadaljevanje izvršbe. Če se upnik na tak poziv sodišča ne odzove, sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.9.2008 ustavilo izvršbo, dovoljeno s pravnomočnimi sklepi opr. št. In 235/2005 z dne 6.1.2006, opr. št. In 236/2005 z dne 6.1.2006, opr. št. In 237/2005 z dne 6.1.2006, opr. št. In 238/2005 z dne 6.1.2006, opr. št. In 239/2005 z dne 6.1.2006 in opr. št. In 240/2005 z dne 6.1.2006 ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja.

Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik in v pritožbi zatrjeval, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je navajal, da je sprejeta odločitev v nasprotju z določbami ZIZ. Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnine, ko te v zemljiški knjigi še niso bile vpisane. Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nepremičnina bila tekom izvršilnega postopka vpisana v zemljiško knjigo kot etažna lastnina, je postopek zmotno nadaljevalo po določbah, ki veljajo za izvršbo na nepremičnine, ki so vpisane v zemljiško knjigo, ne pa po določilih, ki veljajo za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Odločilno je, kako se je postopek začel, kako so se ali se še bodo vrstili vpisi v zemljiško knjigo pa ni pomembno. Upnik ni imel možnosti sodišču dostaviti listine za vpis lastninske pravice na dolžnika, ker z njimi ne razpolaga. Zmotno pa je sodišče tudi štelo, da bi upnik v tem primeru lahko lastninsko pravico na dolžnika zahteval s tožbo. Izbira je na strani upnika, ZIZ pa ne daje sodišču pooblastil za ustavitev izvršbe, če tožbe ne vloži. Nasprotna stranka na pritožbene trditve ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnino, ki bi jo naj predstavljala po opredelitvi upnika v predlogu za dovolitev izvršbe, polovica trosobnega stanovanja št. 6 v 2. nadstropju stanovanjske stavbe na P. ... v V., v izmeri 72,25 m2, ki stoji na parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. V. in na katero so bile dovoljene izvršbe kot na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vse te pa s sklepi z dne 6.1.2006 o dovolitvah razširitve izvršbe še s prodajo nepremičnin in na ta predmet izvršbe (zaradi nevloženih ugovorov so ti sklepi sicer postali pravnomočni že v letu 2006). Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bila nepremičnina, ki je bila predmet te izvršbe, vpisana v zemljiško knjigo kot predmet etažne lastnine, pri katerem pa kot lastnik ni bil vpisan dolžnik ampak tretji in da upnik kljub dvakratnemu pozivu sodišča na predložitev listine za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika oziroma na predložitev obvestila o vloženi tožbi z zahtevkom za vpis lastninske pravice na dolžnika in upnikovem odgovoru, da za naveden poziv sodišče nima pravne podlage, izvršbo ustavilo. Zmotne so pritožbene trditve pritožnika, da je do vpisa nepremičnine, na kateri so bile dovoljene izvršbe, v zemljiško knjigo kot predmeta etažne lastnine prišlo po dovoljenosti izvršb na to nepremičnino. Iz podatkov zemljiške knjige za vl. št. ... k. o. V. je razvidno, da je bila na stanovanjski stavbi na P. ... v V., stoječi na parc. št. ... in prenešeni iz vl. št. ... k.o. V., vzpostavljena etažna lastnina in ta vpisana v zemljiško knjigo (skupaj s posameznimi predmeti etažne lastnine kot podvložki) 28.1.2005 (čl. 5 ZZK-1), noben predmet etažne lastnine posameznih podvložkov tega vložka pa niti po površini, niti po legi in niti po drugih opisnih znakih ne ustreza opisu nepremičnine, na katero je kot predmet izvršbe po predlogu upnika sodišče dovolilo izvršbe. Torej so že v času dovolitev izvršb bile izvršbe dovoljene na predmet, ki kot nepremičnina oziroma predmet premoženjske pravice ni obstajal (čl. 32 ZIZ). Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi navedenega v postopku izvršbe s prodajo tega predmeta ugotovilo obstoj dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje tovrstne izvršbe. Zato pa je glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ob ugotovitvi nastopa takšne ovire, ki onemogoča nadaljevanje dovoljene izvršbe, ravnalo pravilno, ko je upnika pozvalo na odpravo te ovire, ob njegovi neodpravi oziroma celo izrecnem nasprotovanju odpravi le-te pa pravilno izvršbe dovoljenim izvršilnim sredstvom in na dovoljen takšen predmet ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).

Pritožbene trditve upnika se tako izkažejo kot neutemeljene. Pritožbo upnika je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Sodišču prve stopnje se niso pripetile kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP v zv. s čl. 366 ZPP in 15 ZIZ).