Jedro

Ukvarjanje z založniško dejavnostjo ali s samozaložništvom, kot tudi z grafično dejavnostjo, ni ustrezno pojmu časopisno - založniška dejavnost, ki je eden od pogojev za carinsko oprostitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo podjetja ... zoper odločbo Carinarnice z dne 22.12.1992, s katero je ta zavrnila zahtevek tožeče stranke za oprostitev plačila carine za blago: 1 komad magnascan, 6 komadov centralna enota, 2 komada barvna monitorja, 2 komada laserski tiskalnik, 2 komada miške, 3 komade software disket v skupni vrednosti 44.601.571,00 tolarjev.

Carinarnica je v svoji odločbi navedla, da je v postopku ugotovila, da uporabnik ni registriran za opravljanje dejavnosti, ki so v zakonu naštete in zato ne izpolnjuje pogojev iz 3. točke prvega odstavka 29. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90, p.b.).

V pritožbi proti odločbi Carinarnice je pritožnica (sedaj tožeča stranka) navedla, da je predložila carinskemu organu izpisek sodišča, iz katerega izhaja, da je registrirana za opravljanje "grafične dejavnosti in samozaložništva" in zato izpolnjuje pogoj iz carinskega zakona za oprostitev carine, saj se med drugim ukvarja z založniško dejavnostjo. Pri tem poudarja, da gre tako pri založniški dejavnosti kot pri samozaložniški dejavnosti za opravljanje popolnoma iste dejavnosti, različen je le vir financiranja, saj so pri založniški dejavnosti finančni viri družbena sredstva, pri samozaložniški dejavnosti pa se uporabljajo lastna - privatna sredstva.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da se uporabnik ne ukvarja z nobeno od dejavnosti, na osnovi katere bi bil lahko oproščen plačila carine. Glede na dejstvo, da je uporabnik registriran za opravljanje storitev s področja propagande in audio - vizualnih komunikacij, grafične dejavnosti in samozaložništva ter marketinških storitev, je še najbližja dejavnost, s katero bi se moral ukvarjati, če bi hotel izpolnjevati pogoje za oprostitev, časopisno založniška dejavnost. Ker pa nobena od registriranih dejavnosti ne ustreza temu opisu, uporabnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Tožena stranka v odločbi poudarja, da oprostitev velja le za časopisno - založniško dejavnost, ne pa samo za založniško ali samozaložniško dejavnost, na katero se sklicuje uporabnik.

... je proti taki odločbi tožene stranke vložila tožbo. V njej navaja, da je tožena stranka svojo odločitev, ki temelji na besednem neskladju, razlagala ozko in restriktivno. Po klasifikaciji dejavnosti spada pod šifro 12031 založniško in časopisno-založniška dejavnost, ki je šele nato razdeljena na dve ločeni podšifri, posebej založništvo in posebej časopisno-založniška dejavnost. Tožeča stranka pa ima v svoji registraciji tudi grafično dejavnost. Ta se uvršča pod šifro 013400, ki pomeni tiskanje knjig, časopisov, revij ..., iz česar tožeča stranka zaključuje, da je v grafični dejavnosti opredeljen tudi pojem tiskanja časopisov. Po njenem mnenju so dejavnosti, kot so založništvo, časopisno-založniška dejavnost, samozaložništvo in grafična dejavnost med seboj tesno prepletene in se ne opredeljujejo tako formalno, pa naj bodo opredeljene v zakonskih določilih, klasifikaciji dejavnosti ali v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka napravila nepravilen sklep dejanskega stanja, ker je zakonski pojem časopisno-založniška dejavnost preozko razlagala. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in naloži toženi stranki tudi povrnitev stroškov postopka tožeče stranke.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pogoji za oprostitev plačila carine po 3. točki prvega odstavka 29. člena carinskega zakona so naslednji: uporabnik se ukvarja z določeno, v zakonu našteto dejavnostjo, blago se ne proizvaja v Sloveniji in da blago je namenjeno neposredno za opravljanje uporabnikove dejavnosti.

V konkretnem primeru je sporno vprašanje ali registrirana dejavnost tožeče stranke, to je grafična in samozaložniška dejavnost, ustreza zakonski opredelitvi časopisne-založniške dejavnosti. Iz obvestila o razvrstitvi po dejavnostih Zavoda RS za statistiko z dne 9.5.1991 izhaja, da se tožeča stranka razvršča v podskupino dejavnosti s šifro 013400 grafična dejavnost. Časopisno-založniška dejavnost pa je po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) razvrščena v podskupino pod šifro 120312. Medtem ko ima založniška dejavnost v podskupini šifro 120311. V opisu časopisno - založniške dejavnosti je poudarek na izdajanju časopisov (dnevnih politično-informacijskih, razvedrilnih, revijalnih in z drugo vsebino) revij, biltenov in drugih publikacij, ki izhajajo za obveščanje javnosti. Pri opisu grafične dejavnosti je poudarek na tiskanju knjig in časopisov ter ostalega.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke o zavrnitvi zahtevka tožeča stranke za oprostitev plačila carine utemeljena. Tožeča stranka ni predložila dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da se ukvarja z dejavnostjo, ki bi ustrezala dejavnosti, ki je opisana v 3. točki prvega odstavka 29. člena carinskega zakona. Tožeča stranka je registrirana za grafično dejavnost in samozaložništvo, kar pa ne ustreza pojmu časopisno-založniške dejavnosti. Stranka, ki želi biti oproščena plačila carine, mora predložiti dokaz, ki jo opravičuje za tako oprostitev. Po presoji sodišča tožeča stranka dokaza, da se ukvarja s časopisno-založniško dejavnostjo ni predložila. Kot je že bilo povedano, je pri tej dejavnosti značilno izdajanje časopisov in to dnevnih politično - informacijskih in drugih, ki so namenjeni za obveščanje javnosti. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da je ukvarjanje z založniško dejavnostjo ali pa s samozaložništvom kot tudi z grafično dejavnostjo premalo, da bi mogla biti oproščena plačila carine po določbi 3. točke prvega odstavka 29. člena carinskega zakona.

Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za plačilo stroškov sodišče ni odločalo. Po 61. členu ZUS v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.

Določbe carinskega zakona, odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).