Jedro

Na podlagi ugotovitev izvedenca, da gre pri tožniku za kronični potek in trajno zdravljenje in da ni pričakovati absolutne restitucije, ampak zgolj parcialno in da je bil po hospitalni obravnavi pri tožniku dejansko dosežen le delni uspeh, je potrebno izpostaviti vprašanje pravilne uporabo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Za ugotovitev invalidnosti je namreč potrebno, da je zdravljenje zaključeno, in sicer v tem smislu, da gre za takšno dokončno stanje, pri katerem ni več mogoče pričakovati izboljšanja. V tožnikovem primeru pa ravno popolnega izboljšanja že sedaj ni mogoče pričakovati, ampak kljub zdravljenju, le delno remisijo z možnostjo delnih delovnih zmožnosti, kar je konkretno tudi hospitalna obravnava dejansko pokazala. Ne glede na takšne ugotovitve izvedenca, pa sodišče s tem ali z drugim izvedencem ni razčistilo, ali je na podlagi takšne ugotovitve in trenutnega zdravstvenega stanja, predvsem pa zaradi narave bolezni in kroničnega poteka zdravljenja ter pričakovanega uspeha (hospitalnega zdravljenja zaradi tožnikove nekritičnosti do terapij), pri tožniku že mogoče ugotoviti omejeno ali zmanjšano zmožnost za delo ali celo izgubo delovne zmožnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 13. 5. 2015 in št. ... z dne 15. 1. 2015 ter se ga razvrsti v ustrezno kategorijo invalidnosti in se mu na tej podlagi priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja. Obenem je sklenilo, da stroški postopka tožnika bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ga toženec javno zalezuje pri slehernih opravkih. Sodišču pa očita, da ni proučilo dokaznih listin, ključnih za hospitalizacije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi zmotno uporabljenega materialnega prava nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

5. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena v zvezi z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 13. 5. 2015, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 15. 1. 2015. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Sporno v tej zadevi je, kakšna je tožnikova delazmožnost oziroma ali je pri njem prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da se je zaradi njih zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

6. Pravna podlaga za odločitev je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2). Ta v 63. členu določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

7. Za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja mora poleg ugotovljene invalidnosti biti izpolnjen še nadaljnji pogoj zahtevane pokojninske dobe, in sicer, če zavarovanec ni vključen v obvezno zavarovanje, da izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (69. člen ZPIZ-2). Po 42. členu ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica bolezni pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljevanju delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Pomeni, da je od tega, v kakšnem trajanju predstavlja dopolnjena pokojninska doba eno tretjino delovnih let, odvisno od datuma nastanka invalidnosti.

8. Kot izhaja iz dokumentacije je toženec z izpodbijanima odločbama zavrnil zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije prve in druge stopnje. Menili sta, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, ker odklanja oziroma izraža močan odpor do psihiatričnega zdravljenja in še niso izčrpane vse možnosti zdravljenja. Obe invalidski komisiji sta ugotovili, da je tožnik zdravljen pri psihiatru in da je pri njem ugotovljena paranoidna shizofrenija in da je dejansko funkcioniranje zaradi motenj v mišljenju močno ovirano. Prepoznati je blodnjavo, paranoidno doživljanje socialne okolice.

9. V sodnem postopku je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca spec. psihiatra. Ta je ugotovil, da tožnik boluje za pravo duševno boleznijo paranoidno shizofrenijo. Narava tožnikove bolezni ima kroničen potek in potrebuje trajno zdravljenje, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bi bolezen povsem izginila in da tudi ni pričakovati absolutne restitucije in popolne ozdravitve, da pa je možno doseči vsaj parcialno rehabilitacijo oziroma z možnostjo vsaj delnih delovnih zmožnosti. Hkrati je izvedenec ugotovil, da mora zdravljenje glede na lastno opuščanje terapij, potekati v hospitalnem okolju in da so bili na hospitalni obravnavi doseženi le delni uspehi zdravljenja brez definitivne remisije.

10. Na podlagi slednjih ugotovitev izvedenca, da gre pri tožniku za kronični potek in trajno zdravljenje in da ni pričakovati absolutne restitucije, ampak zgolj parcialno in da je bil po hospitalni obravnavi pri tožniku dejansko dosežen le delni uspeh, je potrebno izpostaviti predvsem vprašanje pravilne uporabo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Za ugotovitev invalidnosti je namreč potrebno, da je zdravljenje zaključeno, in sicer v tem smislu, da gre za takšno dokončno stanje, pri katerem ni več mogoče pričakovati izboljšanja. V tožnikovem primeru pa ravno popolnega izboljšanja že sedaj ni mogoče pričakovati, ampak kljub zdravljenju, le delno remisijo z možnostjo delnih delovnih zmožnosti, kar je konkretno tudi hospitalna obravnava dejansko pokazala. Ne glede na takšne ugotovitve izvedenca, pa sodišče s tem ali z drugim izvedencem ni razčistilo, ali je na podlagi takšne ugotovitve in trenutnega zdravstvenega stanja, predvsem pa zaradi narave bolezni in kroničnega poteka zdravljenja ter pričakovanega uspeha (hospitalnega zdravljenja zaradi tožnikove nekritičnosti do terapij), pri tožniku že mogoče ugotoviti omejeno ali zmanjšano zmožnost za delo ali celo izgubo delovne zmožnosti.

11. Ker je dejansko stanje v tej smeri, in sicer kakšna je tožnikova delovna zmožnost na podlagi obstoječega zdravstvenega stanja in ali je pri njem prišlo do invalidnosti, še zlasti glede zgoraj povzetih ugotovitev in zaključkov izvedenca spec. psihiatra o možnostih izboljšanja zdravstvenega stanja in povrnitve delovne zmožnosti kljub zdravljenju, ostalo nerazčiščeno, bo sodišče prve stopnje za odgovor na ta vprašanja, pridobilo še mnenje sodnega izvedenca spec. med. dela, prometa in športa. Izvedenca te specialnosti bo zaprosilo, da mnenje poda na podlagi celotne dokumentacije in ugotovitev specialistov v posameznih izvidih, še zlasti tožnikovega zdravstvenega stanja po hospitalnih obravnavah in če bo ugotovil za potrebno, še na podlagi osebnega pregleda. Izvedenca bo zaprosilo, da se posebej opredeli do ugotovitev in zaključkov izvedenca spec. psihiatra in do tega, od kdaj dalje, oz. koliko časa se tožnik zdravi oz. je pri njem ugotovljena ta diagnoza obolenja in kaj to pomeni za ugotovitev njegove delovne zmožnosti. Izrecno bo izvedenca v primeru ugotovljene invalidnosti zaprosilo, da poleg vzroka, določi tudi datum njenega nastanka. Od datuma nastanka invalidnosti je namreč odvisno ali tožnik izpolnjuje pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu z določbo 355. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po tem, ko bo sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje v nakazani smeri, bo ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.