Jedro

Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Zahtevek za spremembo priimka mladoletnega A. A., rojenega ... 2017, EMŠO: ..., tako, da se celotno ime in priimek glasita A. B., je utemeljen“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mladoletnemu A. A. priimek spremeni tako, da se njegovo ime in priimek od sedaj glasita A. B. (I. točka izreka) in da se sprememba evidentira v vseh uradnih evidencah (II. točka izreka).

2. Odločitev sodišča po začasni zastopnici izpodbija nasprotni udeleženec, ki predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v nov postopek s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je sklep nepravilen, ker dečku sprememba priimka ne bi bila v korist. Na priimek A. se je že privadil in bo zmeden, ko bo ta spremenjen iz A. v B. Situacija ni nič drugačna kot takrat, ko sta s predlagateljico še živela v zunajzakonski skupnosti in je predlagateljica sama potovala z otrokom čez mejo, obiskovala zdravnika in peljala otroka v vrtec.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Osebno ime je osebnostna pravica, njen sestavni del pa tudi pravica do svobodne izbire in s tem povezane spremembe osebnega imena (2. člen ZOI-1). Mladoletni A. A. bo letos poleti dopolnil 6 let, tako da skladno z določilom 12. člena ZOI-1 izvršujejo pravico do svobodne izbire priimka njegovi starši. Pri izbiri imena in priimka so omejeni le z načelom koristi otroka (prvi odstavek 8. člena ZOI-1). Ker oče otroka z materinim predlogom za spremembo priimka ne soglaša, mora mati, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi.

6. Ker je deček rojen leta 2017, njegovo soglasje za spremembo priimka še ni potrebno, potrebno pa je soglasje njegovega očeta, ki se s spremembo priimka, kot jo predlaga mati, ne strinja.

7. Predlagateljica je zatrjevala in v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi izkazala razloge praktične narave, zaradi katerih je sodišče prve stopnje njenemu predlogu sledilo in ravnalo je pravilno. Dejanska razloga za spremembo otrokovega priimka sta pravzaprav dva. Težave pri prehodu državne meje, vpisovanje v šolo ali vrtec, obiskovanje zdravnika, predvsem pa večja povezanost z mamino družino, v kateri deček tudi biva in kjer imajo vsi tak priimek, kot ga ima mati, razen mladoletnega A. A. Splošno znano je, da bi sprememba otrokovega priimka predlagateljici, s katero deček tudi živi in ta zanj tudi v celoti skrbi, olajšala nekatere življenjske situacije. Oče se je odselil na Nizozemsko in z dečkom praktično nima več stikov.

8. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predlagana sprememba otrokovega priimka v njegovo največjo korist. 9. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ugotovilo, da je izrek izpodbijanega sklepa nepravilno oblikovan, ker sodišče ni pristojno za odločanje o spremembi otrokovega imena in priimka, ampak o spremembi na prošnjo odloča upravna enota (drugi odstavek 18. člena ZOI-1). Sodišče v pravdnem postopku odloča o utemeljenosti zahtevka za spremembo, ki ga poda eden od staršev, ker drugi s spremembo ne soglaša. Odločba sodišča tako nadomešča soglasje starša, ki s spremembo ni soglašal. Da sodišče v nepravdnem postopku odloča zgolj o utemeljenosti zahtevka, ne pa o sami spremembi, izhaja iz jezikovne razlage četrtega odstavka 20. člena ZOI-1, potrjuje pa jo tudi sistemska razlaga. Člen je uvrščen v tretje poglavje o spremembi osebnega imena, pri čemer je v 18. členu zapisano, da o prošnji za spremembo odloča pristojni organ. Iz Poročevalca DZ jasno izhaja, da je bil tudi zakonodajalčev namen, da spremembo imena in priimka vselej, tudi za mladoletnega otroka, uredi enako in da je za odločanje vselej pristojen isti organ – upravna enota.

10. Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna tudi zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).

11. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo materialnega prava, je pritožbeno sodišče v izpodbijano odločitev poseglo tako, da je o predlagateljičinem zahtevku odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Ker v preostalem delu niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. V nepravdnem postopku je osnovno pravilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (35. člen ZNP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.