Jedro

Dodelitev brezplačne pravne pomoči je omogočena le prosilcem, katerih dohodki oziroma prejemki v predpisanem časovnem obdobju pred mesecem vložitve prošnje ne presegajo z zakonom določene vrednosti oziroma cenzusa, ki 1. 7. 2021 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je tako 804,36 EUR, medtem ko dohodki 2-članske družine tožnica v upoštevnem obdobju povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR, česar tožnica v tožbi ne izpodbija.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 161/2021 z dne 19. 5. 2021. V obrazložitvi pojasnjuje, da je tožnica v prošnji z dne 16. 6. 2021 kot svojega družinskega člana navedla svojega moža, torej družina tožnice šteje dva člana. V nadaljevanju obrazložitve povzame določila 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki ureja minimalni dohodek. Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2021 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je tako 804,36 EUR. Tožnica, ki je po ugotovitvi tožene stranke upokojena, je v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejela iz naslova pokojnine skupno 1.394,34 EUR, iz naslova invalidnine pa 143,04 EUR, na svoj TRR pa je dne 1. 3. 2021 prejela še enkratno nakazilo iz naslova „odvetniška pisarna ...“ v višini 8.056,66 EUR. Na podlagi 1. odstavka 23. člena ZSVarPre se navedeno nakazilo upošteva do višine 2.484,46. Tožničin mož, ki je prav tako upokojenec, je v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejel skupno 1.845,36 EUR iz naslova pokojnine. Tožena stranka na podlagi navedenih podatkov zaključuje, da dohodki družine tožnice v upoštevnem obdobju znašajo tako 5.867,20 EUR oziroma povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR. Glede na navedeno tožnica ne izpolnjuje predpisanega pogoja glede dohodkovnega cenzusa za dodelitev BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogoja glede dohodkovnega cenzusa, ne da bi še dodatno presojala izpolnjevanje drugih predpisanih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev BPP.

2. Tožnica, ki se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bila doslej „opravičena“ do BPP, zato je tudi sedaj upravičenka za Bpp v zadevi Bpp 475/2021, v kateri je odločitev tožene stranke po njenem mnenju krivična. Dodaja, da je toženi dostavila vsa potrebna dokazila, pa tudi njen odvetnik je podal svoje mnenje. Iz tožbe smiselno izhaja, da sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki jo je izdal, v ponoven postopek.

3. Tožena stranka je skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišču dostavila upravne spise zadeve, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (3. odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1. odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (2. odstavek 13. člena ZBPP).

6. Po določbi 1. odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da dohodki tožničine 2-članske družine v upoštevnem obdobju znašajo 5.867,20 EUR ter povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR, čemur tožnica v tožbi ugovarja. V izpodbijani odločbi je glede svojih ugotovitev o tožničinem izpolnjevanju dohodkovnega pogoja določno navedla pravilne pravne podlage za ugotavljanje tožničinega finančnega oziroma premoženjskega stanja, javne evidence, iz katerih je pridobila podatke, pravno podlago za to ter katere dohodke oziroma prejemke tožnice je upoštevala, kot tudi posledice svojih ugotovitev za tožničino upravičenost do dodelitve BPP.

8. Poleg tega je tožnici na ustrezen način omogočila, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, v odločbi pa je celovito in konkretno navedla tudi pravno podlago, na kateri ta odločitev temelji. Sodišče te razloge, ki so jasni, prepričljivi in logični, v celoti sprejema, zato jih na tem mestu ne ponavlja (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Po drugi strani pa tožnica v tožbi zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z odločitvijo tožene stranke v izpodbijani odločbi, vendar ne navaja nobenega konkretnega razloga, s katerim bi kakorkoli izpodbijala ugotovljena dejstva oziroma presojo predpisanega pogoja iz citiranih določil ZBPP, ki omogoča dodelitev BPP le prosilcem, katerih dohodki oziroma prejemki v predpisanem časovnem obdobju pred mesecem vložitve prošnje ne presegajo z zakonom določene vrednosti oziroma cenzusa, ki 1. 7. 2021 dalje znaša 402,18 EUR, dvakratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka je tako 804,36 EUR, medtem ko dohodki 2-članske družine tožnica v upoštevnem obdobju povprečno mesečno znašajo 1.955,73 EUR, česar tožnica v tožbi ne izpodbija.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Tožnica ni v tožbi predlagala niti predložila nobenih novih dokazov oziroma ni navedla nobenih novih dejstev ali okoliščin, zgolj njeno posplošeno nestrinjanje z izpodbijano odločbo pa je povsem brez konkretnih navedb, zato je sodišče v skladu s 1. odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez oprave glavne obravnave.