Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1930/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1930.2011 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja upravna izvršba stvarna pristojnost podaljšanje roka za prostovoljno izpolnitev
Upravno sodišče
15. marec 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določbe o stvarni pristojnosti v zadevi niso bile kršene s tem, da je izvršilni naslov izdala območna enota organa, saj gre v tem primeru zgolj za organizacijsko ureditev delovanja državnega organa in ne za njegovo stvarno pristojnost. Rok za izpolnitev iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, saj se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak na obveznost, ki je naložena z inšpekcijskim ukrepom. To pomeni, da na izvršljivost ne more vplivati tožnikov predlog za podaljšanje izpolnitvenega roka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom ugotovila, da je 2. točka izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-3647/2005 z dne 18. 9. 2006 postala izvršljiva 2. 7. 2011 in je dovolila njeno izvršbo. Poleg tega je tožniku naložila, da objekt, ki je predmet odločbe, ki se izvršuje, odstrani do 10. 10. 2011, sicer bo to storilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške.

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bilo tožniku z inšpekcijsko odločbo z dne 18. 9. 2006 naloženo, da v postavljenem roku z zemljišča parc. št. 590/5 k.o. ... odstrani počitniški objekt. Ta rok mu je bil podaljšan do 31. 10. 2007, nato do 1. 7. 2011, kar pomeni, da je odločba postala izvršljiva s potekom tega roka, to je 2. 7. 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da do poteka navedenega roka sporni objekt ni bil odstranjen, zato so izpolnjeni pogoji za začetek izvršilnega postopka.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da se v tej fazi ne odloča o ničemer, ampak le izvršuje inšpekcijska odločba.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj je bil izdan, ko je za tožnika veljal prejšnji sklep o dovolitvi izvršbe z dne 28. 7. 2011. V sklepu ni določen način izvršbe, nerazumen pa je tudi tritedenski rok za prostovoljno izpolnitev naloženega dejanja. Nadalje meni, da je izpodbijani sklep izdal nepristojni organ, saj Inšpektorat RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) izdaja odločbe in sklepe po posameznih inšpekcijah oz. njihovih območnih enotah in ne neposredno sam. Upravno izvršbo opravlja organ, ki je v zadevi odločil na prvi stopnji, torej kranjska območna enota IRSOP. Izpodbijani sklep je izdal nepristojni organ tudi iz razloga, ker gradbeni inšpektor A.A. nima ustrezne strokovne izobrazbe s področja gradbeništva ali arhitekture. Sodišče naj pridobi tudi pooblastilo gradbenega inšpektorja, iz katerega bo razvidno, ali je izpodbijani sklep izdal pristojni organ ali ne. Ne drži, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva 2. 7. 2011, saj o predlogu za podaljšanje izpolnitvenega roka z dne 24. 6. 2011 še ni bilo pravnomočno odločeno. Nadalje pojasnjuje, zakaj za sporno počitniško hišico gradbeno dovoljenje ni potrebno in zakaj njena odstranitev ne pomeni tudi vzpostavitve prejšnjega stanja, kar vse bi moral inšpektor upoštevati pri izdaji sklepa. Oporeka veljavnosti Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v Občini Bled (Uradni list RS, št. 119/02, v nadaljevanju sanacijski PUP), v zvezi s katero je 8. 7. 2011 na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti oz. zakonitosti (zadeva U-I-139/11). Po njegovem mnenju je smiselno, da se inšpekcijski postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča. O njegovem predlogu za odlog izvršbe še ni bilo pravnomočno odločeno, zaradi česar meni, da je tudi izpodbijani sklep preuranjen. V nadaljevanju podrobneje pojasnjuje svoja stališča glede nezakonitosti in protiustavnosti sanacijskega PUP. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi oz. ga izreče za ničnega ter ustavi inšpekcijski postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožbena trditev, da je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe izdal nepristojni organ, je neutemeljena. Po prvem odstavku 289. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) opravlja upravno izvršbo organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ. Po 26. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo, gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

Iz navedenega izhaja, da je za vodenje inšpekcijskih postopkov na podlagi ZGO-1 pristojen inšpektorat v sestavi prostorskega ministrstva, v okviru inšpektorata pa uradne osebe s pooblastilom gradbenih inšpektorjev. V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavna Uredba o organih v sestavi ministrstev je v 12. členu določala, da je tak organ v sestavi ministrstva za okolje in prostor IRSOP.

Ker je inšpekcijsko odločbo z dne 18. 9. 2006, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje lesenega počitniškega objekta na zemljišču parc. št. 590/5 k.o. ... (izvršilni naslov), kot tudi izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe izdal isti organ (IRSOP), določbe o stvarni pristojnosti v zadevi niso bile kršene. Na navedeno ne more vplivati dejstvo, da je izvršilni naslov izdala območna enota organa, saj gre v tem primeru zgolj za organizacijsko ureditev delovanja državnega organa in ne za njegovo stvarno pristojnost. Po 1. točki 144. člena ZGO-1 je za gradbenega inšpektorja lahko imenovan posameznik, ki med drugim izpolnjuje tudi pogoj, da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture. ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) pa je v 119. členu določil, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. Po 78. členu ZUN je bila za urbanističnega inšpektorja lahko imenovana oseba z visokošolsko izobrazbo arhitektonske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko arhitektonske, komunalne ali pravne smeri. To pomeni, da gradbenega inšpektorja A.A., ki je izdal izpodbijani sklep, zgolj zaradi dejstva, da nima strokovne izobrazbe s področja gradbeništva ali arhitekture, ni mogoče šteti za osebo, ki ne bi izpolnjevala pogojev za opravljanje dela gradbenega inšpektorja. V zvezi s tem sodišče še dodaja, da je iz seznama uradnih oseb na spletni strani IRSOP razvidno, da je imenovani gradbeni inšpektor univerzitetni diplomirani pravnik.

Neutemeljen je tožbeni očitek, da izvršilni naslov 2. 7. 2011 še ni bil izvršljiv, ker da o tožnikovem zadnjem predlogu za podaljšanje izpolnitvenega roka še ni bilo pravnomočno odločeno. Po četrtem odstavku 224. člena ZUP postane odločba, v kateri je določeno, da se mora dejanje, ki je predmet izvršbe, opraviti v določenem roku, izvršljiva s pretekom tega roka.

Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, je bilo tožniku z inšpekcijsko odločbo z dne 18. 9. 2006 naloženo, da odstrani sporni objekt do 30. 4. 2007. Po upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (zadeva I Up 455/2008) rok za izpolnitev iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, saj se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak na obveznost, ki je naložena z inšpekcijskim ukrepom. Na predlog stranke ga zato ni mogoče podaljšati, dopustno je le njegovo izpodbijanje v okviru pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. To pomeni, da na izvršljivost ne more vplivati ponovni tožnikov predlog za podaljšanje izpolnitvenega roka, medtem ko je v izpodbijanem sklepu ugotovljeni datum nastopa izvršljivosti 2. točke izreka inšpekcijske odločbe kasnejši zaradi predhodnih podaljševanj izpolnitvenega roka, kar pa je v tožnikovo korist. Sodišče se tudi ne strinja, da je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno glede na to, da je bil tožnik o odpravi prejšnjega sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 28. 7. 2011 seznanjen šele z opravljeno vročitvijo 15. 9. 2011. Iz upravnih spisov je namreč razvidno, da je prvostopenjski organ odločbo pritožbenega organa z dne 7. 9. 2011 o odpravi prvega sklepa o dovolitvi izvršbe prejel 12. 9. 2011, nov sklep pa je izdal 14. 9. 2011 in ga nato skupaj z drugostopenjsko odločbo o odpravi z dne 7. 9. 2011 istega dne (15. 9. 2011) vročil tožniku. Z vidika časovnega poteka sprejetih odločitev (sklep odpravljen 7. 9. 2011, nov sklep izdan 14. 9. 2011) ni utemeljena trditev, da naj bi bila v isti zadevi izdana dva sklepa o dovolitvi izvršbe. Z vidika opravljenih vročitev, ko je tožnik na isti dan prejel drugostopenjsko odločbo in novi sklep o dovolitvi izvršbe, pa prav tako ni sprejemljivo stališče, da naj bi za tožnika na ta dan še veljal prejšnji sklep o dovolitvi izvršbe z dne 28. 7. 2011. Po prvem odstavku 290. člena ZUP se v sklepu o dovolitvi izvršbe določi tudi način izvršbe izvršljive odločbe. Po 296. členu ZUP se izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti, kot je v obravnavanem primeru tudi odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo. Po 297. členu ZUP se dejanje opravi po drugi osebi, če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug.

V izpodbijanem sklepu je jasno navedeno, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti v naknadnem roku objekt odstranilo pooblaščeno podjetje, kar pomeni, da se bo izvršba opravila po drugi osebi. Način izvršbe je torej določen, prav tako pa tudi nepremičnina, saj se izpodbijani sklep glede tega v izreku sklicuje na odločbo, ki se izvršuje, torej na inšpekcijsko odločbo z dne 18. 9. 2006. Neutemeljen je tožbeni očitek o prekratkem naknadnem roku za prostovoljno izvršitev naložene obveznosti. Tožnik namreč ne navaja nobenih okoliščin, ki bi omogočale sklep, da v času od vročitve izpodbijanega akta (15. 9. 2011) do poteka naknadnega roka za izpolnitev obveznosti (do 10. 10. 2011) ne bo mogel odstraniti objekta. Pri presoji primernosti roka pa ni mogoče upoštevati drugih okoliščin, tako tudi ne tožnikovih pričakovanj, da bo Ustavno sodišče v dveh letih odločilo o zatrjevani neustavnosti sanacijskega PUP, na katerem temelji izvršilni naslov. Tožnik tudi ne upošteva, da bi moral v skladu z izvršilnim naslovom odstraniti sporni objekt že do 30. 4. 2007, saj pravna sredstva zoper inšpekcijsko odločbo zaradi nedovoljene gradnje ne zadržijo izvršitve obveznosti (tretji odstavek 146. člena ZGO-1).

S sklepom o dovolitvi izvršbe se ne odloča o tožnikovih obveznostih zaradi nelegalne gradnje. Zato v tem upravnem sporu ne morejo biti predmet presoje tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vprašanja o utemeljenosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa, to je, ali za sporni objekt potrebuje gradbeno dovoljenje in s tem v zvezi tudi o zakonitosti oz. neustavnosti predpisa, na katerem temelji izvršilni naslov. Enako velja tudi glede naloženega ukrepa vzpostavitve prejšnjega stanja.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti druge tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia