Jedro

Izvedbo dokaza z izvedencem sta predlagali obe pravdni stranki, zato je prav, da pravdni stranki tudi delita stroške, ki so nastali v zvezi z izvedbo tega dokaza. Tožeča stranka je zoper izvedeniško mnenje podala pripombe, tožena stranka pa ne, niti ni zahtevala dodatnega zaslišanja. Sodišče je kljub temu razdelilo stroške, nastale z dodatnim izvedenskim mnenjem, med obe pravdni stranki, saj gre za dopolnitev dokazovanja z izvedencem, ki sta ga obe stranki predlagali. Pri tem ne gre za izvedbo dokaza, ki bi ga sodišče odredilo po uradni dolžnosti, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, niti ni podane podlage, da bi sredstva za izdelavo dopolnitve izvedeniškega mnenja bremenila proračun.

Prvostopenjsko sodišče je v sklepu s 14. 7. 2014 ocenilo, da gre za zelo obsežno zadevo, mnenje pa je bilo potrebno izdelati v relativno kratkem času. Izvedenec je moral odgovoriti na veliko vprašanj, ki so bila zahtevna in kompleksna. Za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja je bil na razpolago rok 30 dni, v katerem je bilo treba odgovoriti na obsežne pripombe in vprašanja, ki jih je zastavila tožeča stranka. Tožeča stranka se je v pripombah sklicevala na strokovno literaturo. Izvedenec je izdelal izvedeniško mnenje s področja psihiatrije in nuklearne medicine. Pri izdelavi mnenja sta sodelovala dva izvedenca z dveh različnih področij. Taka mnenja sodna praksa večinoma ocenjuje kot zelo zahtevna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu ... fakulteti za izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja odmerilo nagrado in stroške v višini 581,90 EUR bruto (1. točka izreka). Ker je izvedenec zavezanec za DDV, mu je sodišče od priznanega zneska obračunalo 22 % DDV v višini 128,02 EUR (2. točka izreka). Odločilo je, da sta plačilo 709,92 EUR dolžni plačati v roku 15 dni od prejema odpravka sklepa tožeča in tožena stranka, in sicer vsaka po 354,96 EUR (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma ga spremeni tako, da se izvedencu odmeri nižja izvedenina, toženi stranki (pravilno: tožeči) pa se povrnejo stroški pritožbe. Tožeča stranka prvenstveno graja odločitev sodišča, naj krije stroške izdelave dopolnilnega izvedeniškega mnenja, saj nikoli ni predlagala izdaje dopolnilnega mnenja. Tožeča stranka je ves čas vztrajala le pri zaslišanju izvedenke prof. dr. A. A. To je v vlogi z 12. 9. 2016 tudi izrecno poudarila. Zaslišanja prof. dr. B. B., tožeča stranka ni predlagala. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče samo naložilo izvedencu dopolnitev mnenja. S tem tožeča stranka ni bila seznanjena in ni vedela, da je sodišče izvedenca pozvalo k dopolnitvi izvedenskega mnenja. Ker je sodišče po uradni dolžnosti odredilo izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, bi se morali stroški in nagrada izplačati iz sredstev sodišča. Tožeča stranka nasprotuje tudi višini priznane nagrade in stroškov. Znesek 46,00 EUR za študij vlog je bil priznan tako izvedenki A. A. kot izvedencu B. B. Nagrada za študij spisa je bila izvedencema odmerjena že s sklepom s 14. 7. 2014. Izvedenca nista upravičena do ponovnega izplačila zneska nagrade za študij spisa, saj jima je bila ta že priznana in izplačana. Nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pa izvedenca nista priglasila. Obema izvedencema je bil priznan tudi znesek 207,00 EUR za izdelavo zelo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja. Tožeča stranka ni seznanjena z nobenimi dejstvi oziroma dokazi, iz katerih bi izhajalo, da je dopolnilno izvedeniško mnenje potrebno oceniti kot zelo zahtevno. Večina dopolnilnega mnenja vsebuje prepis navedb oziroma pripomb tožeče stranke in njene vloge. Tudi znesek materialnih stroškov, ki je bil priznan obema izvedencema, bi moral biti nižji, in sicer največ do 15 % od novo odmerjene nagrade.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki ter izvedencu, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvedenec ... fakulteta je izdelal izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje poslalo pravdnima strankama, naj nanj podata pripombe. Tožeča stranka je na izvedeniško mnenje podala obširne pripombe z dodatno dokumentacijo (16 strani pripomb in 10 strani prilog). Tožena stranka na izvedeniško mnenje ni imela pripomb in ga je sprejela kot takega. Glede pripomb, ki jih je podala tožeča stranka, pa je navedla, da gre za nove navedbe in novo literaturo (strokovne revije in članke). Napovedala je tudi pritožbo v smislu 286.b člena ZPP. Sodišče je pripombe tožeče stranke poslalo izvedencu v odgovor in ga pozvalo na dopolnitev izvedeniškega mnenja (ne glede na to, da je tožeča stranka predlagala (le) zaslišanje prof. dr. A. A.).

6. Dokaz z izvedencem izvaja sodišče. Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebni pojasnila glede danega izvida in mnenja (prvi odstavek 252. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). ZPP v 253. členu določa pisno ekspertizo le kot alternativo, v sodni praksi pa je ta postala pravilo. Izvedeniška mnenja podana ustno na obravnavi so redna, ponavadi podana v najpreprostejših zadevah. Tudi kadar imajo stranke ugovore zoper izvid in mnenje, ki je bilo pisno podano, sodišča izvedenca največkrat ne zaslišijo, pač pa zahtevajo pisno potrditev ekspertize. Absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vse pravno relevantne strankine pripombe, ni mogoče postaviti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 138/2011).

7. V praksi prevladujejo pisna mnenja, do zaslišanja izvedencev pa praviloma prihaja tedaj, ko sodišče samo oceni, da je potrebno zaslišanje. Kadar so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti izvedeniškega mnenja potrebna dodatna pojasnila, sodišča izvedenca največkrat ne zaslišijo, pač pa zahtevajo pisno dopolnitev ekspertize. V takih primerih gre (lahko) za kršitev postopka relativnega značaja, kadar izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni.(1) Vendar je treba ugotavljanje kršitev presojati od primera do primera.

8. V obravnavanem primeru je imela tožeča stranka obširne pripombe na izvedeniško mnenje, terjala je dodatna pojasnila, se sklicevala na strokovno literaturo in pripombam dodala dodatno dokumentacijo. Predlagala je, naj sodišče zasliši prof. dr. A. A. (ne pa tudi prof. dr. B. B.).(2) Tožeča stranka ima seveda prav, da imajo stranke pravico postavljati izvedencu vprašanja na glavni obravnavi (289. člen ZPP) in da je v vlogi z 12. 9. 2016 podala predlog za zaslišanje izvedenca. Vendar izvedeniško mnenje takrat tudi po oceni tožeče stranke še ni bilo dovolj jasno, izčrpno in razumljivo, saj je nanj podala obširne pripombe s prilogami. Sodišče, ki vodi dokazovanje z izvedencem, se je odločilo za dopolnitev pisne ekspertize, ki ima nedvomno tudi dobre strani. Izvedencu je omogočen poglobljen pristop k delu, pisna ekspertiza je bolj pretehtana, razumljiva, izčrpna in pregledna. Sodišče in stranke imajo več časa za preučitev ekspertize in boljšo pripravo za zaslišanje izvedenca, ki ga sodišče še vedno lahko izvede in bo osredotočeno le še na razčiščevanje tistega, kar je v mnenju ostalo še spornega, dvomljivega ali nejasnega. S tem, ko je sodišče odločilo, da izvedenec pisno dopolni svoje izvedeniško mnenje, ni kršilo določil postopka. Če bo tožeča stranka vztrajala na zaslišanju izvedenca, ga sodišče še vedno lahko izvede.

9. Izvedbo dokaza z izvedencem sta predlagali obe pravdni stranki, zato je prav, da pravdni stranki tudi delita stroške, ki so nastali v zvezi z izvedbo tega dokaza. Tožeča stranka je zoper izvedeniško mnenje podala pripombe, tožena stranka pa ne, niti ni zahtevala dodatnega zaslišanja. Sodišče je kljub temu razdelilo stroške, nastale z dodatnim izvedenskim mnenjem, med obe pravdni stranki, saj gre za dopolnitev dokazovanja z izvedencem, ki sta ga obe stranki predlagali. Pri tem ne gre za izvedbo dokaza, ki bi ga sodišče odredilo po uradni dolžnosti, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, niti ni podane podlage, da bi sredstva za izdelavo dopolnitve izvedeniškega mnenja bremenila proračun.

10. Tožeča stranka v pritožbi nasprotuje tudi odmeri stroškov. Meni, da sodišče izvedencu ne bi smelo priznati stroškov za študij vlog, saj je izvedenec že dobil nagrado za študij spisa, nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pa ni posebej priglasil. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Sodišče je izvedencu res že priznalo nagrado za študij spisa s sklepom s 14. 7. 2016, vendar so od izdelave prvotnega izvedeniškega mnenja v spis prispele vloge z dokumentacijo, ki jih nagrada za študij spisa, ki jo je sodišče odmerilo s sklepom s 14. 10. 2016, ni zajemala. In ravno za te novo prispele vloge, je sodišče priznalo izvedencu nagrado, svojo odločitev pa je oprlo na 1. točko prvega odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki se nanaša za študij spisa pri obsegu do 50 strani. Glede na to, da gre za nove vloge v obsegu do 50 strani, s katerimi izvedenec ob izdelavi izvedeniškega mnenja še ni bil seznanjen, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

11. Pritožnik se ne strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, ki je ocenilo, da gre za izdelavo zelo zahtevnega dopolnilnega izvedeniškega mnenja. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu s 14. 7. 2014 ocenilo, da gre za zelo obsežno zadevo, mnenje pa je bilo potrebno izdelati v relativno kratkem času. Izvedenec je moral odgovoriti na veliko vprašanj, ki so bila zahtevna in kompleksna. Sodišče je zato mnenje ocenilo za zelo zahtevno. Za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja je bil na razpolago rok 30 dni, v katerem je bilo treba odgovoriti na obsežne pripombe in vprašanja, ki jih je zastavila tožeča stranka. Tožeča stranka se je v pripombah sklicevala na strokovno literaturo. V obravnavani zadevi je tudi po presoji pritožbenega sodišča izvedencu za izdelavo dopolnilnega izvedeniškega mnenja treba priznati nagrado po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika. Izvedenec je izdelal izvedeniško mnenje s področja psihiatrije in nuklearne medicine. Pri izdelavi mnenja sta sodelovala dva izvedenca z dveh različnih področij. Taka mnenja sodna praksa večinoma ocenjuje kot zelo zahtevna.

12. Pritožba tudi ni utemeljena v delu, ko očita, da bi moralo sodišče izvedencu za materialne stroške priznati ustrezno nižji znesek. Po določilu tretjega odstavka 45. člena Pravilnika se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Sodišče je vsakemu od izvedencev odmerilo nagrado v višini 253,00 EUR (skupaj 506,00 EUR), 37,59 EUR materialnih stroškov (vsakemu), pa predstavlja 15 % od odmerjene nagrade. Materialni stroški so tako odmerjeni v skladu s Pravilnikom, pritožbena graja pa ni utemeljena.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Jan Zobec v: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 497. Op. št. (2): Sodišče je v obravnavani zadevi za izvedenca imenovalo ... fakulteto, ki je za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi imenovala komisijo v sestavi prof. dr. A. A. in prof. dr. B. B. Oba sta sestavila izvedeniško mnenje, kot tudi dopolnitev k izvedeniškemu mnenju.