Jedro

Potrebno je ločiti med pridobitvijo pravice na podlagi invalidnosti in njenim izplačevanjem ob dejanski realizaciji. Čeprav se po 3. odstavku 108. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti (kar ne velja le za pravico do invalidske pokojnine, temveč tudi za pravice na podlagi preostale delazmožnosti) pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, to samo po sebi ne pomeni, da se denarna dajatev, npr. invalidska pokojnina (začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost ali delno nadomestilo) s tem dnem tudi izplačuje. Izplačevanje invalidske pokojnine je brez slehernega dvoma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Vsakršna drugačna razlaga in uporaba 111. člena ZPIZ-2 bi bila v nasprotju z veljavno sistemsko ureditvijo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na odpravo odločb št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 5. 2. 2020 in št. ... z dne 27. 6. 2019 ter izplačevanje invalidske pokojnine v znesku 700,56 EUR na mesec od 11. 7. 2016 dalje (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta odločbi o izplačevanju invalidske pokojnine od 16. 5. 2019 dalje pravilni in zakoniti. Izreklo je, da tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka, s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Navaja, da je bil s sodbo opr. št. III Ps 627/2017 z dne 11. 1. 2019 razvrščen v II. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni od 11. 7. 2016 dalje, da mu je bila od tega dne priznana pravica do invalidske pokojnine in toženemu zavodu odrejeno, da o odmeri in izplačevanju odloči v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe. Od 11. 7. 2016 do 15. 5. 2019 je bil zavarovan zaradi negotovosti glede razvrstitve v ustrezno kategorijo. Zaradi toženca ni mogel v celoti realizirati pravice na podlagi invalidnosti. Prikrajšan je za invalidsko pokojnino za navedeno obdobje, saj bi prejel 32 pokojnin po 700,00 EUR mesečno, česar zavarovalna doba pri odmeri pokojnine iz istega obdobja ne odtehta. Takšno postopanje krši 158. člen Ustave RS1 (Ustava), saj kljub pridobitvi pravice ne more realizirati za vse obdobje. Z uporabo 111. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) je kršena pravnomočna razvrstitev v kategorijo invalidnosti, kar ga spravlja v neenak položaj z zavarovanci ki jih razvrsti že zavod. Strogo upoštevanje 111. člena ZPIZ-2 posega v ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Čeprav je 111. člen ZPIZ-2 jasen, se v konkretnem primeru izkaže, da je priznana pravica do invalidske pokojnine le mrtva črka na papirju. Ker sodni postopek traja več kot šest mesecev, v nobenem primeru ni mogoče odmeriti invalidske pokojnine od nastanka invalidnosti dalje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) je potrebno ugotoviti, da je sodba izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, zatrjevanih povsem pavšalno, niti kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato nista kršena 25. niti 158. člen Ustave, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

Dejanske okoliščine predsodnega in sodnega postopka

5. V obravnavani zadevi ni sporna pridobitev pravice do invalidske pokojnine kot navaja pritožnik, temveč izključno datum izplačevanja invalidske pokojnine. Z drugostopenjsko odločbo z dne 5. 2. 2020 je bila namreč zavrnjena pritožba in v reviziji potrjena prvostopenjska odločitev z dne 27. 6. 2019, s katero je tožniku odmerjena invalidska pokojnina v znesku 700,56 EUR mesečno od 16. 5. 2019 dalje. Upravni odločbi sta izdani v zvezi s pravnomočno sodno odločbo4 o odpravi odločb z dne 29. 11. 2016 in 24. 2. 2017, razvrstitvi v II. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni od 11. 7. 2016 dalje, priznani pravici do invalidske pokojnine od istega dne dalje ter odreditvi, da o višini in izplačevanju invalidske pokojnine odločil toženi zavod s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.

6. Gre za sodno socialni spor zaradi drugačnega datuma izplačevanja invalidske pokojnine, ki je z veljavno pravno ureditvijo po ZPIZ-2 pogojeno s prenehanjem obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja. Iz dejanske ugotovite sodišča prve stopnje prepričljivo izhaja, da je tožniku obvezno zavarovanje prenehalo z izbrisom podjetja A.A. s. p., iz poslovnega registra dne 15. 5. 2019. Izključno slednje dejstvo je odločilno tudi za pritožbeno rešitev zadeve.

Materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

7. Po 108. členu ZPIZ-2, umeščenem v I. poglavje četrtega dela zakona, ki ureja - "Pridobitev, uživanje in izgubo pravic" zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji po zakonu (1. odst.). Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je tudi prenehanje zavarovanja (2. odst.). Čeprav 3. odstavek 108. člena ZPIZ-2 določa, da zavarovanec pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi z dnem nastanka invalidnosti, ta določba ne zagotavlja, da se denarna dajatev z dnem nastanka invalidnosti tudi izplačuje.

Pri odločanju o izplačevanju pokojnin je potrebno izhajati iz II. poglavja zakona, ki ureja "Izplačevanje pokojnin, izgubo ter ponovno pridobitev pravice do pokojnine". Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, kar velja tudi za pravico do denarne dajatve iz naslova invalidnosti. Le osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev nazaj (2. odst. 111. člena.) Določbe 111. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožba.

8. Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče (6. tč. obrazložitve), je potrebno ločiti med pridobitvijo pravice na podlagi invalidnosti in njenim izplačevanjem ob dejanski realizaciji. Čeprav se po 3. odstavku 108. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti (kar ne velja le za pravico do invalidske pokojnine, temveč tudi za pravice na podlagi preostale delazmožnosti) pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, to samo po sebi ne pomeni, da se denarna dajatev, npr. invalidska pokojnina (začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost ali delno nadomestilo) s tem dnem tudi izplačuje. Izplačevanje invalidske pokojnine je brez slehernega dvoma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja.5 Vsakršna drugačna razlaga in uporaba 111. člena ZPIZ-2 bi bila v nasprotju z veljavno sistemsko ureditvijo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine od dneva nastanka invalidnosti je ob izpolnjevanju ostalih, z zakonom predpisanih pogojev (npr. pokojninske dobe, če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, itd) mogoče kvečjemu priznati le osebam, ki na dan ugotovljene invalidnosti niso aktivni zavarovanci pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar se tudi v slednjem primeru lahko pokojninska dajatev izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

9. V okoliščinah konkretnega primera pritožnik ne more uspešno zatrjevati kršitve 158. člena Ustave, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. V tožnikovem primeru je bilo s pravnomočno sodbo o pravici do invalidske pokojnine od dneva nastanka invalidnosti, pravnomočno izrečeno tudi, da bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odločil toženi zavod s posebno odločbo. S pravnomočno sodbo denarna dajatev ni bila odmerjena, niti ni bilo razsojeno o izplačevanju invalidske pokojnine, zato pri izdaji izpodbijane sodbe ni prišlo, niti ni moglo priti do kršitve 25. člena Ustave o pravici do pravnega sredstva.

10. Pravno irelevantne so končno pritožnikove navedbe, da je bil od 11. 7. 2016 do 15. 5. 2019 zavarovan zaradi negotove razvrstitve v ustrezno kategorijo invalidnosti, da je imel z zavarovanjem stroške in da bi od 1. 7. 2016 do 15. 5. 2019 prejel 32 pokojnin po 700,00 EUR mesečno. Obvezno zavarovanje samozaposlenih po 15. členu ZPIZ-2, ki v Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, v skladu z 2. odstavkom 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register do dneva izbrisa iz registra. Status zavarovanca na navedenem pravnem temelju je odvisen izključno od nosilca samostojne dejavnosti. Torej njegove prijave in odjave iz poslovnega registra, saj glede na 6. člen ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Ker je prvostopenjsko sodišče na pravno odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo in na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo, pritožba ne more biti uspešna. Ob uporabi 353. člena ZPP je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je v skladu z 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP potrebno skleniti, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 III Ps 627/2017 z dne 11. 1. 2019. 5 To velja tudi za starostno pokojnino. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.