Jedro

Z izbrisno tožbo se varujejo stvarnopravne pravice na nepremičnini, ne ustvarja pa obligacijskopravnih posledic, za katere se zavzema tožeča stranka.

Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi; tožeča stranka jo je prevzela z nakupom stanovanja, ne glede na to, ali je bila tudi v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja ali ne oz. je bila kasneje iz zemljiške knjige izbrisana.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se pravdni stroški, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, zvišajo za 63,32 EUR.

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 8 dneh povrniti 260,16 EUR stroškov z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83220/2011 z dne 20. 6. 2011 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo ter

II. tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati 152,56 EUR stroškov, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Pritožbo sta vložili obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper sodbo v celoti, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za njihovo plačilo dalje do plačila in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči o stroških pritožbenega postopka, kot so priglašeni v tej vlogi ter jih naloži v plačilo tožeči stranki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper II. točko izreka sodbe in uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da odloči tudi o pravdnih stroških, priglašenih s pripravljalno vlogo z dne 6. 12. 2011 in izpodbijani sklep o stroških spremeni.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

K pritožbi tožeče stranke:

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Višje sodišče je vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: - tožeča stranka vtožuje plačilo zneska 2.641,00 EUR, ki ga je plačala za obratovalne stroške in rezervni sklad za stanovanje na naslovu N. 9, in sicer za obdobje od 31. 12. 2007 do 31. 1. 2011, v katerem ga je zasedala uporabnica Z.B., - stanovanje je bilo predmet pravdnega postopka med istima pravdnima strankama v zadevi P 229/2009, v kateri je sodišče po izbrisni tožbi sedaj tožene stranke ugotovilo, da je zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se je tožeča stranka vpisala kot lastnica stanovanja, nično ter da je vknjižba lastninske pravice neveljavna, - na podlagi uspeha v postopku P 229/2009 je vpis lastninske pravice na toženo stranko začel učinkovati 4. 4. 2011, pred tem datumom pa tožena stranka ni bila vknjižena kot lastnica predmetne nepremičnine, - tožena stranka v spornem obdobju s predmetnim stanovanjem ni razpolagala, niti ni mogla uživati kakršnekoli koristi v zvezi s tem stanovanjem.

9. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in se sklicuje na 243. člen Zakona o zemljiški knjigi o izbrisni tožbi, ki sanira materialnopravno nepravilnost vpisa v zemljiško knjigo. Trdi, da je sodišče v pravdnem postopku P 229/2009 zemljiški knjigi odredilo, da pri sporni nepremičnini vknjiži lastninsko pravico na ime tožene stranke na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 15. 4. 2004, vpis lastninske pravice na toženo stranko pa učinkuje od 16. 1. 2009 in ne od 4. 4. 2011, kot napačno ugotavlja sodišče. Ker v skladu s sodbo tožeča stranka ni lastnica že vse od 15. 4. 2004, je napačen materialnopravni zaključek, da je bila tožeča stranka v letu 2009 in 2010 lastnica stanovanja na naslovu N.j. 9. 10. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, s katero se varujejo stvarnopravne pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji (1). To pa ne ustvari tudi obligacijskopravnih posledic, za katere se zavzema tožeča stranka.

11. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) kot specialni predpis v prvem odstavku 30. člena določa, da mora vsak etažni lastnik plačevati stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Skladno s prvim odstavkom 17. člena SZ-1 pa mora vsak etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice. Vendar tudi po stališču višjega sodišča obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi (2); tožeča stranka jo je prevzela z nakupom stanovanja, ne glede na to, ali je bila tudi v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja ali ne oz. je bila kasneje iz zemljiške knjige izbrisana.

12. Za povračilo izdatkov od tožene stranke tudi ni podlage v določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o poslovodstvu brez naročila (3): tožeča stranka je v času, ko je izdatke imela, kot lastnica stanovanja opravila svoj, ne tujega posla, saj je to bila dolžna storiti po zgoraj navedenem zakonu (4) le ona. Tožena stranka s tem tudi ni bila v ničemer okoriščena; obogatena je bila namreč uporabnica stanovanja, ki je koristi obratovanja stanovanja prejela, zato niso izpolnjene niti predpostavke neupravičene pridobitve (5). Pri tem pa gre, upoštevaje zakonske določbe SZ-1, poudariti, da določbe tretjega odstavka 190. člena OZ, po kateri obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla, ni mogoče tolmačiti tako, da gre za odpadlo podlago tudi v primeru učinkovanja izbrisne tožbe, torej vpisa lastninske pravice na stanovanju v zemljiško knjigo na toženo stranko za nazaj.

13. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, pri čemer je pravilno uporabilo materialno pravo. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

K pritožbi tožene stranke:

14. Pritožba je delno utemeljena.

15. Tožena stranka v pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri pravdnih stroškov spregledalo, da je tožena stranka poleg stroškov, ki jih je priglasila v izvršilnem postopku, tudi v tem postopku priglasila pravdne stroške in sicer v okviru prve pripravljalne vloge z dne 6. 12. 2011 (nagrada za postopek 159,90 EUR, materialni stroški 20,00 EUR in 20 % DDV).

16. Nagrada za redni postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) se uporabi tudi takrat, ko pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot je to v predmetni zadevi. Zato tožena stranka utemeljeno uveljavlja, da je do te nagrade upravičena. Pri tem pa se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine ali postopka za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga (tar. št. 3100 ZOdvT). Zato je od izvršilnih stroškov tožena stranka upravičena le do povrnitve sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v znesku 40, 00 EUR, ki ji ga je sodišče prve stopnje že priznalo. Za celoten postopek pa ji gre nagrada po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 159,90 EUR in pavšalni znesek po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, kar skupaj z 20% DDV znaša 215,88 EUR. Ker ji je sodišče prve stopnje že priznalo 152,56 EUR, je tožena stranka zato upravičena le še do razlike do tega zneska, torej še 63,32 EUR. Zato pritožba tožene stranke v delu, v katerem se ta zavzema za povračilo stroškov pravdnega postopka poleg stroškov izvršilnega postopka, ni utemeljena in jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo.

17. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek prisojenih pravdnih stroškov zvišalo za 63,32 EUR (5. alineja 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

K odločitvi o pritožbenih stroških:

18. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v 8 dneh povrniti 260,16 EUR stroškov z odgovorom na pritožbo, ki jih je višje sodišče odmerilo za nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT (196,80 EUR), povračilo materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT (20,00 EUR) in 20% DDV (39,36 EUR). Stroške pritožbenega postopka nosi tožena stranka sama, saj je s pritožbo uspela le delno (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Stvarnopravni zakonik s komentarjem, 2004, Juhart, Tratnik, Vrenčur, str. 231. (2) Tako tudi VSL sodba II Cp 961/2012 z dne 16. 1. 2013, prim. 7. in 9. točko obrazložitve.

(3) 199. člen OZ določa: tujega posla se sme kdo nepoklicano lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. (4) prim. tudi 197. člen OZ: Kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo.

(5) prim. prvi odstavek 190. člena OZ: Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.