Jedro

Tožnik kot lastnik lahko zahteva izpraznitev in izročitev poslovnega prostora, ki ga toženec zaseda brez pravnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da mora toženka izprazniti poslovni prostor v izmeri 42 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše U. in se iz njega izseliti ter ga izročiti tožeči stranki. Sodišče je med drugim ugotovilo, da toženka brez pravnega naslova zaseda prostor, last tožeče stranke, ter da je neupošteven toženkin ugovor, da prostora ni izpraznila zato, ker nima kam iti.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da stanovanja še ni našla, zato prosi, naj se izpraznitev spornega prostora preloži za 6 mesecev. V tem času bo skušala najti kakšno sobo zase in za otroke. Poudarja, da se je obrnila na Občino, kjer so ji povedali, da trenutno ni stanovanja.

Tudi na drugih mestih je bila njena prošnja odklonjena. V teh dneh pričakuje otroka, prijavljena je na Zavodu za zaposlovanje in ne dobi veliko denarja, da bi lahko plačala privatno stanovanje in se preživljala z otrokoma. Zato predlaga, naj sodišče druge stopnje ustrezno spremeni izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo vsa odločilna dejstva ter v izpodbijani sodbi navedlo vse razloge, iz katerih je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom drugega odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Prav tako nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pavšalna pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na trditve tožene stranke v pritožbi pa sodišče druge stopnje še dodaja: Sodišče prve stopnje je obravnavalo in pravilno odločilo o vseh ugovorih, ki jih tožena stranka znova ponavlja v pritožbi. V izpodbijani sodbi je utemeljeno poudarilo, da se toženka v postopku niti ni sklicevala na noben pravni naslov, ki bi ji dal upravičenje za zasedanje spornega poslovnega prostora, ki je last tožeče stranke.

Kot izhaja iz kazenskega spisa se je toženka v navedeni poslovni prostor vselila v maju 1991 leta tako, da je odtrgala ključavnico. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je po mnenju sodišča druge stopnje tudi odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne morejo ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve o zahtevku.

Kot že sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče verjame toženki, da se nahaja v težkih stanovanjskih, družinskih in premoženjskih razmerah, kar vse pa ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Sicer pa tožena stranka v pritožbi niti ni predlagala kakih novih dokazov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določilom čl. 368. ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih toženka v pritožbi ni zaznamovala.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).