Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se: - izpodbijana sodba, popravljena s sklepom o popravi, spremeni tako, da se na novo glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni plačati odškodnino za neizkoriščen tedenski počitek v višini 5.526,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2019 do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku osmih dni povrniti stroške postopka v višini 903,44 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila."; - izpodbijani sklep spremeni tako, da se na novo glasi: "Zavrne se zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku osmih dni povrniti strošek sodne takse v znesku 190,00 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku osmih dni povrniti pritožbene stroške v višini 375,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Svoje stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženki, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati 5.526,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2019 do plačila in mu povrniti stroške postopka v znesku 1.389,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. S sklepom z dne 8. 12. 2021 je popravilo stroškovni izrek tako, da je toženki naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 1.671,45 EUR, z dodatnim sklepom z dne 23. 12. 2021 pa je toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku osmih dni povrniti strošek sodne takse v znesku 190,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper sodbo, popravljeno s sklepom o popravi, in sklep o povrnitvi sodne takse iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati konkretne zadolžitve, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidencah označeni kot prosti. Sodišče ni pojasnilo, kakšne so bile okoliščine podpisovanja evidenc in narava dela v vojski, da evidence ne odražajo dejanskega stanja. Sodba je v tem delu pomanjkljiva. Zgolj dejstvo, da je tožnik opravljal funkcijo poveljnika oddelka, ne pomeni, da mu tedenski počitek ni bil zagotovljen. Dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje tožnika k delovnim obveznostim ves čas misije. Ugotovitev sodišča, da je v času izrabe dopusta tožnika delo v zvezi z dokumentacijo počakalo nanj, pomeni, da dokumentacije ni bilo treba izpolniti prav na proste dneve. Kot poveljnik oddelka si je tožnik sam razporejal delo. Če je tožnik opravljal delo na dan tedenskega počitka, bi moralo sodišče natančno ugotoviti te dneve in katere zadolžitve je v teh dnevih opravljal. Posledično je napačna odločitev o stroških postopka v sklepu o popravi. Toženka v pritožbi zoper sklep uveljavlja, da tožniku ni dolžna povrniti sodne takse, saj bi moralo sodišče zahtevek za plačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka v celoti zavrniti. Priglaša stroške pritožb. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbi prereka navedbe toženke in predlaga, naj ju pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo, popravljeno s popravnim sklepom, in izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja toženka v pritožbah, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja pritožba. Vendar je na ugotovljena dejstva zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je v obdobju od 20. 4. 2016 do 20. 11. 2016 opravljal vojaško službo na mednarodni misiji KFOR na Kosovem. Dela in naloge je opravljal kot poveljnik oddelka za oskrbo in vzdrževanje. V tem sporu zahteva odškodnino za 27 dni neizkoriščenega tedenskega počitka na podlagi 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) in 97.f člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Toženka v pritožbi odločitvi sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje, saj dejanske ugotovitve glede vsebine in narave tožnikovih nalog na proste dni ne utemeljujejo materialnopravne presoje, da je toženka kršila določbo 156. člena ZDR-1 oziroma 97.f člena ZObr.

7. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.1 Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo presoje, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo, zlasti pa ne, da je bilo obvezno prav na dan predvidenega tedenskega počitka.

8. Sodišče prve stopnje je presojo o kršitvi tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljilo tudi na ugotovitvi, da je imel kot poveljnik oddelka na proste dneve sestanke z nadrejenimi, na katerih je prejel informacije glede izvedbe prihodnjih nalog, in jih je potem na sestankih in pripravah prenesel svojim podrejenim - pripadnikom svojega oddelka. Za presojo o tem, ali je udeležba na sestanku pomenila kršitev pripadnikove pravice do tedenskega počitka, je bistveno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina, saj je golo informiranje oziroma neformalno predajanje zadolžitev za naslednji dan le del vojaške rutine, ki nima narave formalnega in organiziranega sestanka.2 Sodišče prve stopnje ni ugotovilo okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je imel tožnik vsak dan formalne, posebej organizirane in dlje časa trajajoče sestanke, ki niso bili namenjeni zgolj dnevnemu sprotnemu predajanju informacij. Glede na navedeno je sodišče tožnikovo udeležbo na sestankih (oziroma podajanje informacij za nadaljnje delo) zmotno štelo kot opravila, ki naj bi kršila njegovo pravico do počitka.

9. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje o kršitvi pravice do tedenskega počitka je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sodbo ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP I. točko izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 5.526,05 EUR odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2019 do plačila.

10. Pritožbeno sodišče je posledično spremenilo odločitev o stroških postopka v II. točki izreka, popravljeno s sklepom o popravi (drugi odstavek 165. člena ZPP), tako da je tožnik dolžan toženki povrniti njene stroške postopka, svoje stroške postopka pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). V skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče toženki priznalo naslednje priglašene3 stroške postopka: odgovor na tožbo 300 točk, po 20 točk za sestavo vlog z dne 31. 7. 2019 in z dne 10. 8. 2021 oziroma skupaj 40 točk, zastopanje na prvem naroku 300 točk, po 150 točk za zastopanje na drugem, tretjem in četrtem naroku ali skupaj 600 točk, urnina 200 točk, materialni stroški 24,40 točk, kar skupaj s pričnino 24,80 EUR znaša 903,44 EUR. Tožnik je dolžan toženki navedene stroške povrniti v roku osmih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Zaradi spremembe sodbe na pritožbeni stopnji je bilo treba spremeniti tudi odločitev v izpodbijanem sklepu, naj toženka tožniku povrne 190,00 EUR strošek sodne takse, tako da se zahtevek za povrnitev tega stroška zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

12. Toženka, ki je s pritožbama uspela, je upravičena do povračila pritožbenih stroškov, in sicer za pritožbo zoper sodbo, popravljeno s popravnim sklepom, 375 točk in pritožbo zoper sklep 250 točk oziroma skupaj 375,00 EUR. Te stroške ji je tožnik dolžan povrniti v roku osmih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, svoje stroške odgovora na pritožbo pa tožnik krije sam (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Prim. odločbi Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča opr. št. VIII Ips 20/2021 in Pdp 446/2021. 2 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 51/2020, VIII Ips 40/2020 in VIII Ips 11/2019 idr. 3 Stroškovnik na list. št. 98.