Jedro

Dejstvo, da je bila dolžnica 33 let zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, pred katerim je v teku konkretna zadeva, in da ima še vedno pogoste stike z bivšimi sodelavci (sodniki in strokovnimi sodelavci), bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1. Upnica je na Okrajnem sodišču v A. vložila predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja odškodninske terjatve za škodo, ki naj bi ji nastala s kaznivim dejanjem dolžnice. Po trditvah v predlogu naj bi dolžnica z goljufijo zapeljala pokojnega moža v sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero je pridobila lastninsko pravico na njegovih nepremičninah, ki bi sicer sodile v zapuščinsko maso, iz katere bi dedovala tudi upnica. Ker je dolžnica pričela nepremičnine prodajati, z začasno odredbo predlaga prepoved odtujitve in obremenitve preostalih nepremičnin.

2. Okrajno sodišče v A. je Vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi. Kot razlog je navedlo, da je bila dolžnica zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku 33 let in kljub upokojitvi leta 2012 redno obiskuje sodišče (ob rojstnih dnevih, praznikih in okroglih jubilejih). Pogosti stiki in mesečna srečanja dolžnice z bivšimi sodelavci bi po mnenju predlagatelja tako pri nasprotni stranki kot pri širši javnosti lahko vzbudili dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Poleg tega poteka obravnavani spor med materjo in hčerko, ki sta poznani vsem zaposlenim (sodnikom in strokovnim sodelavcem), zato bi se postopek laže opravil na drugem stvarno pristojnem sodišču. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Drug tehten razlog, ki utemeljuje prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.1

5. Takšne okoliščine so po prepričanju Vrhovnega sodišča podane v konkretnem primeru. Dejstvo, da je bila dolžnica 33 let zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, pred katerim je v teku konkretna zadeva, in da ima še vedno pogoste stike z bivšimi sodelavci (sodniki in strokovnimi sodelavci), bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.2 Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Piranu (67. člen ZPP).

1 Enako sklep Vrhovnega sodišča I R 26/2019 z dne 28. 2. 2019. 2 Podobno sklepi Vrhovnega sodišča I R 84/2017 z dne 27. 7. 2017, I R 61/2013 z dne 29. 5. 2013, I R 124/2016 z dne 8. 12. 2016, I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, idr.